VSL sklep IV Cpg 111/2015

Jedro

Predlagateljica ni že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi torej ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1.

Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in ni potrebna posebna pogodba (v obliki notarskega zapisa) o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (po samostojni sodni referentki) s sklepom opr. št. Srg 2014/48069 z dne 20. 11. 2014, predlog predlagateljice za vpis sprememb družbenika v subjektu vpisa zaradi odsvojitve poslovnega deleža in zakonitega zastopnika, zavrglo. Z izpodbijanim sklepom pa je pritožbo predlagateljice zoper ta sklep, zavrnilo.

V bistvenem so razlogi sodišča prve stopnje ti, da je podlaga za odsvojitev poslovnega deleža le pogodba, ki mora biti izdelana v obliki notarskega zapisa v skladu z določili tretjega odstavka 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Nadalje tudi Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba) v 42. členu določa, da je predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža in vpisu izstopa ali izključitve družbenika treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo z listino iz 1. in 3. točke 43. člena te Uredbe.

Predlagateljica pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža sploh ni predložila. Slednja bi morala biti izdelana v notarskem zapisu, da bi ji bilo mogoče pripisati pravno veljavnost v skladu s 47. in 48. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa pa so nični.

Glede prenehanja pooblastil direktorju B. pa predlagateljica ni predložila sklepa družbenikov (skupščine), kot ji je bilo naloženo z odredbo. S tem ni izpolnila procesne predpostavke iz 2. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) za odločanje o predlogu za vpis sprememb v sodni register.

2. Zoper sklep se je predlagateljica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 19. členom ZSReg. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V bistvenem predlagateljica uveljavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravno zmotno sklepalo, da je vpis spremembe družbenika mogoč samo na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v notarskem zapisu, ne pa tudi na podlagi sklenjene sodne poravnave. Sodna poravnava ima namreč po stališču predlagateljice enako moč kot pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, izdelana v notarskem zapisu.

Predlagateljica se lahko podobno, ko to lahko dosežejo dediči na podlagi sklepa o dedovanju (drugi odstavek 43. člena Uredbe), na podlagi sklenjene sodne poravnave, vpiše kot družbenica v sodnem registru. Vpis spremembe poslovnega deleža ima tudi deklaratoren pomen. Glede zavrženja predloga za vpis izbrisa zastopnika iz sodnega registra pa očita sodišču, da je storilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg.

Za odločitev o zavrženju predloga za izbris zastopnika sodišče po njenem stališču ni navedlo nobenih razlogov. Iz naslova zakonitosti pa bi moralo sodišče tudi po uradni dolžnosti paziti, da aktualno zastopništvo pri subjektu vpisa, ni veljavno.

3. Subjekt vpisa in udeleženec postopka sta na pritožbo odgovorila. Sodišču druge stopnje sta predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena (vendar glede vpisa spremembe družbenika iz drugih razlogov).

O vpisu spremembe družbenika

5. Pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah je bila 2. 10. 2014 sklenjena sodna poravnava (R 83/2014, red. št. 3), s katero je med drugim Z. (predlagateljica) „postala lastnica“ 30 % poslovnega deleža v gospodarski družbi D. d. o. o. (subjektu vpisa, 5. točka II. sodne poravnave).

Po 1. točki drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je sodna poravnava izvršilni naslov. Po 2. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Po pravnih učinkih sta sodna poravnava in izvršljiv notarski zapis izenačena.

6. Predlagateljica je v nepravdnem postopku razdružitve skupnega premoženja s svojim možem M. „postala imetnica“ 30 % poslovnega deleža v subjektu vpisa, kjer je kot družbenik vpisan M. (redni izpis iz sodnega/poslovnega registra). Iz I. točke sklenjene sodne poravnave izhaja, da je poslovni delež M. v subjektu vpisa njuno skupno premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR). Z. in M. sta torej razdelila skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze (58. člen ZZZDR). S tem sta uredila njuna (notranja) premoženjskopravna razmerja.

7. Vendar pa slednje še ne pomeni, da je predlagateljica lahko že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)(1).

Razmerja med družbo in družbeniki so urejena v drugem oddelku ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi pa ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ki sta jih predlagateljica in M. uredila s sodno poravnavo, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z navedenimi določbami ZGD-1.

8. Registrsko sodišče mora namreč v skladu z določbo 34. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) preizkusiti med drugim tudi, ali so izpolnjene materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Prenos poslovnega deleža je mogoč z odsvojitvijo in dedovanjem (prvi odstavek 481. člena ZGD-1). Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Delitev skupnega premoženja zakoncev je omenjena le v četrtem odstavku 483. člena ZGD-1, ki ureja položaj delitve poslovnega deleža. V tej zadevi za takšen primer ne gre. Zato je sodišče druge stopnje poiskalo primerljiv, v zakonu urejen položaj pridobitve poslovnega deleža.

9. Pri delitvi skupnega premoženja ne gre za poslovno odsvojitev poslovnega deleža. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je torej lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe o prenosu poslovnega deleža, ki se nanaša na njegovo odsvojitev, za katero je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa (tretji odstavek 481. člena ZGD-1). Predlagateljica tudi razpolaga s sodno poravnavo, ki je lahko podlaga za pridobitev poslovnega deleža, če so za to podani tudi drugi pogoji po družbeni pogodbi. Nobene potrebe ni, da bi predlagateljica k predlogu vpisa sprememb družbenika v sodni register priložila še pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v notarskem zapisu.

10. Razlogi v izpodbijanem sklepu, da bi morala predlagateljica k predlogu za spremembo poslovnega deleža priložiti pogodbo, izdelano v obliki notarskega zapisa v skladu s tretjim odstavkom 481. člena ZGD-1 in v skladu z 42. členom Uredbe, so materialnopravno zmotni. Zato v tem delu sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje pritožbenim razlogom, da je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in, da ni treba, da bi Z. in M. sklenila še posebno pogodbo o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.

11. Za odločitev o predlogu predlagateljice za spremembo družbenika pri subjektu vpisa pa ne zadošča le ugotovitev, da je po razdelitvi skupnega premoženja med zakoncem, predlagateljica „imetnica“ 30% deleža v subjektu vpisa ampak je treba upoštevati tudi materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1 in vsebino družbene pogodbe, v kateri so se družbeniki dogovorili o načinu in pogojih prenosa poslovnega deleža. Predlagateljica se v pritožbi sklicuje na sodbo VS(2), kjer je bilo v sodnem postopku ugotovljeno skupno premoženje zakoncev in delitev poslovnih deležev. Vendar pa predlagateljica povzema le del 12 točke obrazložitve(3), pri tem pa spregleda 11. točko, kjer je VS zavzelo stališče, da je treba upoštevati tudi določila Družbene pogodbe.

Zakonca sicer lahko razdelita skupno premoženje, tako kot sta v konkretnem primeru storila predlagateljica in M., ko je celotni poslovni delež M. v subjektu vpisa dobila Z., vendar mora biti takšna pridobitev v skladu z družbeno pogodbo.(4) Dogovor med družbeniki o prenosu poslovnega deleža je zanje zavezujoč. M., kot imetnik 30 % poslovnega deleža v subjektu vpisa ni pred dogovorom o delitvi skupnega premoženja z Z. izvedel postopka pridobitve soglasja drugih družbenikov v skladu s 15. členom Družbene pogodbe. Opustitev obvestila drugim družbenikom sicer na (notranje) razmerje glede razdelitve skupnega premoženja z Z., ne vpliva. Vendar pa bi moral za pravno veljaven prenos poslovnega deleža na Z. po sklenitvi sodne poravnave o prenosu poslovnega deleža nanjo, ravnati v skladu s 15. členom Družbene pogodbe. Od volje ostalih družbenikov bi bilo odvisno ali bi predlagateljica lahko pridobila 30% poslovni delež v subjektu vpisa, ki bi ji omogočala uveljavljanje pravic iz poslovnega deleža.

12. Imetnik poslovnega deleža v subjektu vpisa je s 30 % tudi B.(5). Slednji se je kot udeleženec udeleževal tega registrskega postopka in izrazil nestrinjanje z ravnanjem družbenika M. pri prenosu poslovnega deleža. To pa pomeni, da sploh še ni bil izpeljan postopek njegovega prenosa na Z. po 15. členu Družbene pogodbe.

B. se še niti ni izjavil, ali bo izkoristil predkupno pravico pri „nakupu poslovnega deleža pred Z.“.

13. Podobno bi bilo, če bi šlo za dediče umrlega družbenika. Tudi tedaj bi bilo treba predlogu za vpis prenosa poslovnega deleža priložiti, če bi bil prejšnji družbenik fizična oseba, pravnomočni sklep o dedovanju po 1. točki drugega odstavka 43. člena Uredbe, ob izpolnjenemu pogoju soglasja vseh ostalih družbenikov v skladu s 15. členom Družbene pogodbe. Postopek izdaje soglasja bi moral biti izpeljan tako, kot je določeno v četrtem odstavku 15. člena Družbene pogodbe z obvestilom ostalih družbenikov, ki bi se morali v 30 dneh po prejemu obvestila izjasniti o tem, ali sprejemajo vložek družbenika oziroma ali dovolijo prenos deleža na drugega prevzemnika. Šele ob molku družbenikov ali ob poteku 30 dnevnega roka bi predlagateljica lahko poslovodji prijavila in dokazala pridobitev poslovnega deleža v subjektu vpisa (482. člen ZGD-1).

14. Materialnopravni pogoji za prenos 30 % poslovnega deleža na Z., (zaenkrat) niso bili izpolnjeni. Ker je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za vpis spremembe poslovnega deleža (čeprav bi moralo predlog materialnopravno pravilno zavrniti), kar pa je bolj ugodno za predlagateljico, je sodišče druge stopnje iz drugih razlogov pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

15. Sodišče k razlogom še dodaja, da ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče ugoditi predlogu za vpis že zato, ker je vpis spremembe družbenika v sodni register le deklaratorne narave. Slednje sicer drži, kar pa ne pomeni, da sodišče v skladu s 34. členom ZSReg ni dolžno pri vpisu deklaratornih vpisov v sodni register preizkusiti vseh pogojev, ki morajo biti za vpis izpolnjeni.

16. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno pomembne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP).

O vpisu spremembe zakonitega zastopnika

17. Sodišče prve stopnje je v 10. in 11. točki razlogov obrazložilo, da predlagateljica ni sledila odredbi registrskega sodišča z dne 3. 11. 2014 in ni dopolnila predloga za vpis spremembe zakonitega zastopnika, s sklepom skupščine o prenehanju pooblastila direktorju B.. Predlagateljica torej ni predložila sklepa skupščine, s katerim bi bilo odločeno o spremembi zakonitega zastopnika subjekta vpisa (drugi odstavek 515. člena ZGD-1). Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje absolutno bistveno kršilo določbe registrskega postopka in, da je zato podan razveljavitveni razlog. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrženje predloga za vpis spremembe zakonitega zastopnika so torej zadostni in pravilni. Načeloma se postopek za vpis v sodni register začne z vložitvijo predloga (prvi odstavek 9. člena ZSReg). Po uradni dolžnosti sodišče začne postopek samo, če tako določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZSReg). O vpisu spremembe zakonitega zastopnika sodišče odloča na predlog ( 11. člen v zvezi s 7. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo v javnem interesu paziti na zakonitost tega vpisa.

18. Sodišče druge stopnje je zato tudi v tem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

-----

Op. št. (1): Primerjaj: Udeležba zakoncev v kapitalskih gospodarskih družbah, Vesna Rijavec, Podjetje in delo 2006, številka 8, stran 1699 do 1712.

Op. št. (2): Primerjaj: II Ips 306/2009 z dne 24.2.2011 11. točka: Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko poslovni delež sporazumno razdelita, če to dovoljujejo pravila družbene pogodbe, in sicer tako, da se deli obstoječi poslovni delež na dva nova poslovna deleža, česar pa tožnica v tej pravdi ne zahteva.

Op. št. (3): II Ips 306/2009, točka 12: V konkretni zadevi bo tako poslovni delež ostal v skupnem premoženju pravdnih strank. Tožnica se bo lahko na podlagi te sodbe (da poslovni delež spada v skupno premoženje) vpisala v sodni register kot soimetnik poslovnega deleža skupaj s tožencem, podobno kot lahko to dosežejo dediči na podlagi sklepa o dedovanju (drugi odstavek 43. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register).

Op. št. (4): V 15. členu družbene pogodbe je določeno: Poslovni delež posameznega družbenika se lahko odsvoji in deduje in je prenosljiv samo v celoti. Prenos vložka na osebe, ki niso družbeniki po tej pogodbi, ni možen brez soglasja brez vseh ostalih družbenikov. To velja tudi za dediče umrlega družbenika. Družbeniki imajo pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Družbenik mora pred prenosom ali odtujitvijo svojega deleža o tem in o pogojih odtujitve pisno obvestiti druge družbenike, ki se morajo v 30 dneh po prejemu obvestila izjasniti o tem, ali sprejemajo njegov vložek oziroma dovolijo prenos deleža na drugega prevzemnika. Če je več družbenikov pripravljeno kupiti poslovni delež, postanejo imetniki odsvojenega poslovnega deleža vsi kupci sorazmerno z višino kupnine oziroma po delih, kot jih dogovorijo prevzemniki z odtujiteljem v primeru, če je prenos brezplačen. Po poteku tega roka in molku upravičencu lahko družbenik prosto odtuji ali proda svoj delež na trgu.

Op. št. (5): Imetnica lastnega poslovnega deleža je s 40% sama družba.

Datum zadnje spremembe:

28.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cpg 115/2023
• VSM Sodba in sklep I Cpg 93/2020
• VSL sklep IV Cpg 19/2001