VSM sklep I Ip 107/2017

Jedro

Med strankama ni bilo sporno, da dolžnik ni v celoti poplačal upnikove terjatve. Šele v morebitnem izvršilnem postopku, katerega cilj je prisilno poplačilo upnikove terjatve, je pomembno, kakšna je preostala višina terjatve zaradi opravljenih morebitnih delnih plačil, v postopku zavarovanja s prisilno hipoteko pa je odločilno le dejstvo, da terjatev, za katero je upnik predložil izvršilni naslov, še obstoji.

Zmanjševanje zavarovane terjatve na vpisano hipotekarno zavarovanje nima vpliva do trenutka celotnega plačila, ki je šele razlog za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.

Institut odloga se lahko nanaša le na izvršbo in ne na postopek zavarovanja.

Ker je institut omejitve neposredno vezan na realizacijo izvršbe, niti smiselno ne more biti uporaben v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v drugem odstavku I. točke, II., III. in IV. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica in upnik krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru in sklep o zavarovanju razveljavilo za stroške davčnih izvršb v znesku 500,00 EUR in za zamudne obresti v znesku 1.345,93 EUR ter v tem delu predlog za zavarovanje zavrnilo (prvi odstavek I. točke izreka), v ostalem je dolžničin ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka), zavrnilo predlog za omejitev zavarovanja (II. točka izreka), zavrglo predlog za odlog zavarovanja (III. točka izreka) in ji naložilo povrnitev upnikovih stroškov postopka v znesku 413,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje le posplošeno pojasnilo, zakaj je prišlo do razlike pri obračunu zamudnih obresti med sklepom o davčni izvršbi z dne 27. 7. 2016 in seznamom izvršilnih naslovov z dne 24. 8. 2016, ki je podlaga obravnavanega zavarovanja. O obračunu obresti se dolžnica ni mogla izreči. Sodišče prve stopnje le povzema navedbe upnika. Pojasnjuje, da je sicer zamujala s plačili, a sedaj redno plačuje. Meni, da je pomembno, da je dolg nastal v času gospodarske krize, ki je vplivala na poslovanje dolžnice, kar pa se je sedaj spremenilo. Glede na tekoči promet dolžnice bi zadoščal rubež denarnih sredstev in hipotekarno zavarovanje ni potrebno. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru in vsem njenim predlogom v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Podrobnejše razjasnjevanje sodišča prve stopnje, zakaj je predložen izvršilni naslov DT 4930-3442/2016-1 09-730-15 z dne 24. 8. 2016 različen od sklepa o davčni izvršbi z dne 27. 7. 2016 ni potrebno, saj je sodišče prve stopnje vezano na izvršilni naslov in se v presojo njegove vsebine ne sme spuščati (načelo formalne legalitete - prvi odstavek 17. člena v zvezi z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Med strankama ni bilo sporno, da dolžnik ni v celoti poplačal upnikove terjatve. Šele v morebitnem izvršilnem postopku, katerega cilj je prisilno poplačilo upnikove terjatve, je pomembno, kakšna je preostala višina terjatve zaradi opravljenih morebitnih delnih plačil, v postopku zavarovanja s prisilno hipoteko pa je odločilno le dejstvo, da terjatev, za katero je upnik predložil izvršilni naslov, še obstoji. Višina terjatve, kot je ta nato vpisana v zemljiški knjigi v zvezi z dovoljenim hipotekarnim zavarovanjem, ima le pomen identifikacije terjatve v povezavi z izvršilnim naslovom, ki je naveden v sklepu o zavarovanju, ta podatek pa nujno ne izkazuje dejanske višine dolga, ki se lahko časovno zaradi delnih plačil sicer zmanjšuje. Kot je bilo pojasnjeno pa zmanjševanje zavarovane terjatve na vpisano hipotekarno zavarovanje nima vpliva do trenutka celotnega plačila, ki je šele razlog za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.

6. Pojasnjeno izhaja iz nedeljivosti hipoteke. Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Če je terjatev plačana delno, se hipoteka ne zmanjša (prvi odstavek 150. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 243. člena ZIZ, po katerem ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Po pojasnjenem je odločilno le, da upnik v predlogu navede obveznosti, kot te izhajajo iz izvršilnega naslova, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.

7. Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da se institut odloga lahko nanaša le na izvršbo in ne na postopek zavarovanja.

8. Sodišče druge stopnje glede predloga dolžnika za omejitev zavarovanja na drugi predmet zavarovanja meni, da tovrstna omejitev ni dopustna. Omejitev izvršbe iz drugega odstavka 34. člena ZIZ učinkuje tako, da se že dovoljena izvršba omeji na sredstva ali predmete, ki zadoščajo za poplačilo, na način, da se upošteva določen vrstni red predmetov oziroma sredstev pri posegu v dolžnikovo premoženje. Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete. Iz pojasnjenega izhaja, da se dovoljen obseg izvršbe ne spreminja, ampak vpliva omejitev le na način njene realizacije. Ker je institut omejitve neposredno vezan na realizacijo izvršbe, niti smiselno ne more biti uporaben v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini. Po pojasnjenem so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dolžničine težave s poslovanjem v času gospodarske krize in aktualne boljše rezultate poslovanja brez pomena.

9. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev materialnega prava.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ), upnikov strošek odgovora na pritožbo pa ni bil potreben, saj s ponavljanji razlogov sodišča prve stopnje v ničemer ni prispeval k odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

25.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1870/99
• VSL sklep III Cp 76/2000