VSL Sklep II Ip 1236/2020

Jedro

Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj, ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Povedano drugače, ugasnitev daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige izvršilno sodišče tudi veže. Tudi če je hipotekarna dolžnica morebiti prosta plačevanja dolgov, hipoteka, s katero je bila terjatev upnika zavarovana, za izvršilno sodišče še vedno obstaja in ga veže, prav tako upnikovo poplačilno upravičenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v I., naložitvenem delu II. in III. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor Republike Slovenije kot hipotekarne dolžnice zavrne (I. točka izreka sklepa), da je hipotekarna dolžnica upniku v roku 8 dni dolžna povrniti potrebne stroške za odgovor na ugovor v znesku 223,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku roka za prostovoljno poravnavo stroškov, v presežku pa se stroškovni predlog upnika zavrne (II. točka izreka sklepa) in da hipotekarna dolžnica sama krije stroške ugovora (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper I., naložitveni del II. in III. točko izreka sklepa se po Državnem odvetništvu RS pravočasno pritožuje hipotekarna dolžnica. Navaja, da so zaščiti upnika namenjene nadaljnje določbe 142.a člena ZD, po katerih mora zapuščinsko sodišče, preden izda sklep po 219. členu tega zakona, objaviti oklic neznanim upnikom ter obvestiti Republiko Slovenijo in znane upnike o zapuščini brez dedičev. Oklic neznanim upnikom med drugim vsebuje opozorilo in poziv upnikom, da lahko v šestih mesecih od dneva objave oklica zahtevajo, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev v skladu z določbami 142.b člena tega zakona. Po določbi 142.a člena ZD je postopalo tudi sodišče v zapuščinskem postopku po prvotnem dolžniku, kar med strankama ni sporno in je pravilno ugotovilo že sodišče v izpodbijanem sklepu. V kolikor torej upniki pravočasno ne zahtevajo prenosa zapuščine v stečajno maso, njihove terjatve ugasnejo oziroma upniki izgubijo pravico do njihovega poplačila. Navedeno velja tudi za terjatve, ki so zavarovane s hipoteko, ki je vpisana v zemljiško knjigo, ne glede na to, da hipoteka sicer do izbrisa iz zemljiške knjige formalno še obstoji. Glede na upnikovo pasivnost v zapuščinskem postopku je predmetna terjatev, upoštevaje določbe ZD, prenehala. Drži sicer, da ima upnik za zavarovanje navedene terjatve na predmetni nepremičnini v zemljiški knjigi še vedno vpisano zastavno pravico, vendar v zvezi z navedenim dolžnica opozarja na načelo akcesornosti (137. člen SPZ), po katerem je zastavna pravica odvisna od obstoja zavarovane terjatve in preneha s prenehanjem zavarovane terjatve. Glede na to, da je predmetna zavarovana terjatev prenehala, zastavna pravica ne more več služiti svojemu namenu in tako obstaja zgolj še formalno (do izbrisa iz zemljiške knjige), ne pa več tudi v materialnem smislu. Navedeno je potrdilo tudi Višje sodišče v Celju s sklepom, opr. št. I Ip 156/2020 z dne 11. 6. 2020. Iz citiranega sklepa še izhaja, da je vknjižena hipoteka zaradi prenehanja poplačilnega upravičenja kot bistvene vsebine zastavne pravice, vsebinsko izvotljena in ne služi več svojemu namenu. V materialnem smislu ne obstaja več, zato je njen vpis v zemljiški knjigi le še formalne narave. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je ugovor hipotekarne dolžnice zavrnilo z obrazložitvijo, da na Republiko Slovenijo ne preide bremen prosto premoženje, kar pomeni, da je na Republiko Slovenijo prešlo obremenjeno premoženje. V kolikor bi to sicer bilo zapisano v 142.a členu ZD, na katerega se tudi sicer sklicuje dolžnica, bi bilo to v nasprotju z osnovami stvarnega prava. V 154. členu SPZ pa za izbris oziroma prenehanje hipoteke ni omenjen prehod premoženja na državo. S tem ko je Republika Slovenija postala nova lastnica nepremičnine, ki je obremenjena s hipoteko, pridobi položaj zastavne dolžnice in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnice. To pa posledično pomeni, da z nadaljevanjem izvršbe zoper Republiko Slovenijo, ki je sedaj lastnica s hipoteko obremenjene nepremičnine, nanjo ni prešla obveznost plačila dolga s prvotnega dolžnika. Republika Slovenija ne postane obligacijska dolžnica. Od nje lahko upnik zahteva le prodajo nepremičnine, s katero se bo dolg poplačal. To izhaja tudi iz določila 142. člena ZD, saj Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove z vsem svojim premoženjem, temveč je dolžna le dopustiti prodajo nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka. Odločitev je pravilna.

7. Višje sodišče ne pritrjuje pritožbenim razlogom in odločbi Višjega sodišča v Celju I Ip 156/2020 (ki tudi ne predstavlja obveznega, formalnega pravnega vira, niti usklajene sodne prakse), na katero se pretežno sklicuje pritožba. Pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da 142.a člen ZD ne določa, da na Republiko Slovenijo preide neobremenjeno premoženje, sicer pa tudi ob takem besedilu zakona ob obstoječem zemljiškoknjižnem stanju ugovoru ne bi bilo mogoče ugoditi. Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj, ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati (publicitetno načelo; četrti odstavek 5. člena ZZK-1). Ena od posebnosti zemljiškoknjižnega, posledično pa tudi izvršilnega prava, je namreč ta, da se morajo pravice materialnega prava uklanjati pravicam formalnega prava (primerjaj sklep I Ip 1359/2020). V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Povedano drugače, ugasnitev daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige izvršilno sodišče tudi veže (primerjaj sklep VSL I Ip 2298/2019, sklep VSM I Ip 77/2015).

8. Navedeno pomeni, da tudi če je Republika Slovenija morebiti (o čemer se višje sodišče na tem mestu ne bo opredeljevalo) prosta plačevanja dolgov, hipoteka, s katero je bila terjatev upnika zavarovana, za izvršilno sodišče še vedno obstaja in ga veže, prav tako upnikovo poplačilno upravičenje. Ker hipoteka formalno preneha šele tedaj, ko je dejansko izbrisana in ne prej, in če hipotekarna dolžnica želi, da hipoteka v izvršilnem postopku zoper njo dejansko preneha učinkovati, bo tako najprej morala doseči njen izbris,¹ česar pa ne more doseči v izvršilnem postopku.² Izvršilno sodišče v dani situaciji nima pooblastila, da bi vpisani hipoteki odvzelo njeno formalno veljavnost. Sodišče prve stopnje je glede na vpisano hipoteko v zemljiški knjigi pravilno pojasnilo procesni položaj hipotekarne dolžnice v tem postopku in njeno odgovornost z obremenjenim premoženjem oziroma njeno obveznost dopustiti prodajo nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka.

9. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Primerjaj K. A. Kontraščak, U. Kupec, Aktivna vloga upnikov zapuščine brez dedičev po noveli ZD-C, Pravna praksa, 49/50 (2016), str. 22.
² Primerjaj T. Keresteš v: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 700.

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSC sklep I Ip 659/2013
• VSL Sklep I Ip 1323/2024
• VSK sklep I Cp 1070/2004