Predhodna vprašanja SEU

VSM Predlog III Cp 1836/2009

Izrek

I. Sodišču Evropskih skupnosti se predlaga sprejetje predhodne odločbe z uporabo nujnega postopka predhodnega odločanja o razlagi 20. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003.

II. Pritožbeni postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropskih skupnosti.

Besedilo

1. Višje sodišče v Mariboru kot predložitveno sodišče Sodišču Evropske skupnosti v skladu z določbo drugega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih (ZS) predlaga sprejetje predhodne odločbe z uporabo nujnega postopka predhodnega odločanja (234. člen Pogodbe ES in 104.a člen Poslovnika Sodišča ES) o razlagi 20. člena Uredbe Sveta (ES)št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 (nadalje Uredba).

2. Nujen postopek predhodnega odločanja:

Predlog za uporabo nujnega postopka predhodnega odločanja (člen 23.a Protokola po Statutu Sodišča in člen 104.b Poslovnika Sodišča). Med pravdnima strankama (zakoncema) v Republiki Italiji teče razvezni postopek, ki ni pravnomočno končan. Predmet spora je med drugim tudi varstvo otroka ? hčere pravdnih strank. Tekom razvezne pravde je pristojno sodišče v T. (Republika Italija) s sklepom št. 3058/06 z dne 25.7.2007 odločilo, da se hči pravdnih strank A., roj. 6.9.1997 zaupa v izključno skrb očetu, pri čemer se otrok začasno namesti v zavodu Sprejemna hiša Kalasancijanskih sester v Rimu. Navedena odločitev italijanskega sodišča ima značaj zavarovanja terjatve (začasna oziroma predhodna odredba). Navedena odločba italijanskega sodišča je bila v postopku razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe pred slovenskim sodiščem razglašena za izvršljivo na območju Republike Slovenije (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. IV R 23/2007 z dne 22.11.2007 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Cp 17/2008 z dne 2.10.2008). Na podlagi navedene odločbe v Republiki Sloveniji pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici teče izvršilni postopek zaradi izročitve otroka očetu z namestitvijo v navedeni zavod v Republiki Italiji. Izvršba je odložena do zaključka sodnega postopka, navedenega pod točko 3 tega sklepa.

3. Pred pristojnim sodiščem v Republiki Sloveniji je mati otroka dne 28.11.2008 vložila predlog za izdajo začasne odredbe (ukrep zavarovanja) in prvostopno sodišče je v postopku zavarovanja terjatve s sklepom opr. št. R 411/2008 z dne 9.12.2008 odločilo, da se otrok, ki je na podlagi odločbe sodišča v Republiki Italiji dodeljen v izključno skrb očetu, predodeli v varstvo in vzgojo materi. Sprejeto odločitev je prvostopno sodišče utemeljilo s spremenjenimi okoliščinami in koristmi otroka. Proti navedenemu sklepu je oče otroka vložil ugovor in prvostopno sodišče je zavrnilo ugovor dolžnika s sklepom, opr. št. R 411/2008 z dne 29.6.2009. Prvostopno sodišče izdajo začasne odredbe utemeljuje na podlagi določbe 20. člena Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 v zvezi z določbo 13. člena Haaške konvencije iz leta 1980, katero je ratificirala Republika Slovenija (Ur. l. RS ? Mednarodne pogodbe, št. 6-7/1993). Proti navedenemu sklepu je vložena pritožba, ki je bila v pristojno odločanje predložena Višjemu sodišču v Mariboru dne 22.9.2009.

4. Že navedena procesna situacija (izvršljiva sodna odločba o zavarovanju italijanskega sodišča o dodelitvi otroka očetu ? točka 2 in sodna odločba o zavarovanju slovenskega sodišča o predodelitvi otroka materi ? točka 3) po mnenju predložitvenega sodišča narekuje nujen postopek predhodnega odločanja, ker je podana potreba po nujnem ukrepanju sodišča. Zraven tega je odloženo odločanje sodišča v nasprotju s koristmi otroka in bi lahko predstavljalo nepopravljivo poslabšanje razmerja med otrokom in očetom. Sicer pa že sama začasnost ukrepa v postopku zavarovanja varstva in vzgoje otrok narekuje nujno postopanje sodišča.

5. Predhodna odločba o razlagi Uredbe:

Predlog za sprejetje predhodne odločbe o razlagi 20. člena Uredbe.

6. Dejansko stanje.

Pravdni stranki sta v Italiji, v R., skupaj živeli 25 let, od tega sta 10 let poročeni. Pravdnima strankama se je dne 06.09.1997 rodila hči A. Med pravdnima strankama v Republiki Italiji pred pristojnim sodiščem v T. teče razvezni postopek, v katerem se odloča tudi o varstvu otroka. Tekom razveznega postopka sta se mati in hči dne 25.07.2007 preselili v Slovenijo, v kraj P., kjer živita še sedaj. Mati in hči sta slovenski državljanki, oče je Italijan. Iz poročil strokovnih služb v Republiki Sloveniji izhaja, da se otrok v okolju, v katerem sedaj živi, zelo dobro počuti in uspeva. Obiskuje Osnovno šolo v P. Je odličnjakinja, druži se z vrstnicami. Pri materi v P. ima primeren in urejen dom. A. je večkrat, tudi v sodnem postopku, vodenem v Republiki Sloveniji, izjavila, da želi živeti pri mami v Sloveniji in da se v Italijo k očetu ne želi več vrniti. Strah jo je prisilne premestitve v Republiko Italijo.

7. Pravno relevantna procesna dejstva so navedena pod točko 2 in 3.

8. V pravdnem postopku o glavni stvari pred italijanskim sodiščem se oče zavzema za dodelitev otroka očetu, mati pa za dodelitev otroka materi.

9. Ukrep zavarovanja, naveden pod točko 3, je slovensko sodišče izdalo na podlagi naslednjih predpisov:

nacionalni predpisi:

prvi odstavek 411. člena Zakona o pravdnem postopku ? ZPP-D, ki določa: med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov;

tretji odstavek 411. člena ZPP-D, ki določa: začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje;

prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ? ZIZ, ki določa: sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;

267. člen ZIZ, ki določa: začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba;

drugi odstavek 278. člena ZIZ, ki določa: sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna;

tretji odstavek 105. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ? ZZZDR, ki določa: če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, odloči sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Sodišče lahko po uradni dolžnosti tudi odloči, da se vsi ali nekateri otroci zaupajo v varstvo in vzgojo drugi osebi. Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Na podlagi citiranih zakonskih določb je v sodni praksi slovenskih sodišč (ob spremenjenih okoliščinah, upoštevaje koristi otroka), z izdajo začasne odredbe kot ukrepa zavarovanja dopustna sprememba oziroma razveljavitev (prenehanje) predhodnega ukrepa zavarovanja glede varstva in vzgoje otrok.

Pravo skupnosti:

člen 20 Uredbe, ki določa: določbe te uredbe v nujnih primerih sodiščem države članice ne preprečujejo sprejetja začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja glede v tej državi nahajajočih se oseb ali premoženja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko je po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojno sodišče druge države članice. Ukrepi iz prvega odstavka se prenehajo uporabljati, ko sodišče v državi članici, ki je po vsebini pristojno na podlagi te uredbe, sprejme ukrepe, za katere meni, da so primerni;

sodba Sodišča Evropske skupnosti:

o nekaterih vprašanjih razlage 20. člena Uredbe je Sodišče Evropske skupnosti že razsojalo s sodbo št. C-523/07. Navedena sodba je znana predložitvenemu sodišču.

10. Vprašanje predložitvenega sodišča glasi:

Ali je sodišče v Republiki Sloveniji (država članica ES) v skladu z določbo 20. člena Uredbe pristojno izdati ukrepe zavarovanja v primeru, če je sodišče druge države članice, ki je po Uredbi pristojno za odločanje o glavni stvari, že izdalo ukrep zavarovanja, ki je razglašen za izvršljiv v Republiki Sloveniji.

V primeru pritrdilnega odgovora sledi vprašanje, ali lahko slovensko sodišče z uporabo nacionalnega prava (uporabo tega uzakonja 20. člen Uredbe) z izdajo ukrepa zavarovanja po določbi 20. člena Uredbe spremeni oziroma razveljavi pravnomočen in izvršljiv ukrep zavarovanja, izdan po sodišču v drugi državi članici, ki je po Uredbi pristojno za odločanje o glavni stvari.

11. Predložitveno sodišče stališče glede odgovora na zastavljeno vprašanje ne podaja zaradi orebitnega očitka prejudiciranja zadeve po nasprotnem udeležencu. Nasprotni udeleženec namreč v pritožbi izpostavlja materialnopravno nepravilno uporabo določbe 20. člena Uredbe.

12. Odločitev o prekinitvi pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 113.a člena ZS.

Datum zadnje spremembe:

14.12.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Predlog X Ips 52/2021
• VSRS Predlog II Ips 412/2010
• VSRS Sklep X Ips 114/2015