Sodba VIII Ips 285/2008

Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, ob istočasnem zaposlovanju delavcev preko agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku za določen čas za enaka ali podobna dela, pomeni nedvomno zlorabo. Povečan obseg dela (na primer zaradi izjemnih večjih naročil) lahko pomeni potrebo po dodatnem zaposlovanju, ne pa tudi „nadomeščanja“ redno zaposlenih za nedoločen čas z delavci preko zaposlitvenih agencij.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Sodišče prve stopnje je odpoved razveljavilo, ugotovilo, da tožnici delovno razmerje še traja in jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati plače. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Ugotovilo je, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega in resnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ni preverila možnosti za zaposlitev tožnice na drugem delovnem mestu. Tožnica je bila zaposlena kot šivilja (šivanje usnja). Zaradi spremembe tehnologije je bil na tem delovnem mestu presežek delavcev. Tožena stranka sama ni vedela, koliko delavk je preveč, tožnici pa je tri tedne po odpovedi bila pripravljena zagotoviti delo za nedoločen čas. Torej je taka možnost obstajala tudi za tožnico.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper ugodilni del prvostopne sodbe zavrnilo. Iz izvedenih dokazov nedvomno izhaja, da je tožena stranka v spornem obdobju tudi na novo sklepala pogodbe o zaposlitvi z delavci za delovno mesto šivilje in sicer preko podjetja E. d.o.o. in ima preko tega podjetja zaposlenih približno 100 delavcev. Iz predloženih pogodb o zaposlitvi za določen čas ne izhaja razlog za sklenitev pogodbe za določen čas niti koliko časa bo delo trajalo, delavke pa so sklepale zaporedne pogodbe. Tožena stranka tožnici ni pisno ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji, to je storila le ustno. Zaposlovanje novih delavcev večkrat zaporedoma za določen čas na enakem ali primerljivem delovnem mestu, na katerem je bila tožnica zaposlena za nedoločen čas pomeni, da je bila odpoved nezakonita, saj bi morala tožena stranka prvenstveno ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji tožnici, šele nato bi lahko zaposlovala nove delavce.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je najprej navedlo, da delodajalec delavcu, ki je pri njem zaposlen za nedoločen čas, ni dolžan ponuditi sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, v nadaljevanju pa toženi stranki očita ravno to. Razlogi sodbe so zato nejasni in med seboj v nasprotju. Tako razlogovanje pa pomeni tudi zmotno uporabo materialnega prava. Potrebe po delu tožene stranke zelo variirajo, ker so odvisne predvsem od količine naročil, kar se dnevno spreminja. Zato ima tožena stranka zaposlene delavke preko podjetja E. d.o.o.. Iz predloženih pogodb izhaja, da so kratkotrajne, zaradi česar se lahko sklepa, da so bile potrebe po delavcih v drugih obratih samo začasno povečane, nikakor pa v času odpovedi ni obstajala trajna potreba po delu tožnice in v tem času tožena stranka ni zaposlovala novih delavcev. Možnost zaposlitve tožnice se je pokazala šele v teku odpovednega roka. Zato ji je bila nova pogodba ponujena le ustno, ki pa jo je tožnica zavrnila.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Tožena stranka utemeljuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka z nejasnostjo in neskladjem v razlogih izpodbijane sodbe. Vendar neskladja ni in tudi jasni so razlogi dovolj. Sodišče namreč ni navedlo, da bi morala tožena stranka tožnici ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Bistveni razlog za ugotovljeno nezakonitost je, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici, zaposleni za nedoločen čas, ob tem, da ima preko firme za kadrovski inženiring ves čas zaposlenih preko 100 delavcev na enakih ali primerljivih delovnih mestih, ki jih zaposluje tudi za določen krajši čas večkrat zaporedoma. Tako ugotovljeno dejansko stanje je bila podlaga za presojo sodišča, da ni dokazan utemeljen razlog odpovedi. Zato ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje.

10. Dve dejanski ugotovitvi sta za odločitev bistveni. Tožena stranka ni uspela dokazati, koliko in katere delavke, zaposlene za nedoločen čas, so sploh postale odveč. Samo približna ocena o tem ne zadošča za presojo o zakonitosti odpovedi. To toliko bolj v primeru, ko delodajalec zaposluje delavce preko agencije za zaposlovanje za določen čas. Tudi če se potrebe po številu delavcev za redno proizvodnjo spreminjajo glede na naročila (njihov obseg), ostaja dejstvo, da je tožena stranka očitno imela zaposlenih določeno število delavcev za nedoločen čas za tisto delo (opravila), ki so bila stalno potrebna. Če se je torej obseg naročil spreminjal (zmanjševal), je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da to pomeni najprej, da „pogodbeno“ zaposleni delavci za določen čas ne bodo več potrebi. Šele potem, kolikor obseg naročil (dela) ne bi več omogočal zaposlitev vseh redno (za nedoločen čas) zaposlenih delavcev za enaka ali podobna dela (delovna mesta), bi prišlo v poštev ugotavljanje morebitno teh delavcev kot presežnih. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaposlenih za nedoločen čas ob istočasnem zaposlovanju delavcev preko agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku za določen čas za enaka ali podobna dela, pomeni nedvomno zlorabo. Povečan obseg dela (na primer zaradi izjemnih večjih naročil) lahko pomeni potrebo po dodatnem zaposlovanju, ne pa tudi „nadomeščanja“ redno zaposlenih za nedoločen čas z delavci preko zaposlitvenih agencij.

11. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani in je ob ugotovljenem dejanskem stanju izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

28.03.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 82/2007
• Sodba VIII Ips 179/2010, enako tudi VIII Ips 47/2011
• VSRS sodba VIII Ips 314/2015