Sodba VIII Ips 165/2006

Jedro

Postopek ugotavljanja trajnih presežkov ni bil nepravilen zgolj zato, ker tožnici nista sprejeli ukrepa, ki ga jima je tožena stranka ponudila v okviru ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnic, da se razveljavita sklepa tožene stranke z dne 12.9.2000 in 6.10.2000, s katerima sta bili tožnici uvrščeni med trajne presežke in posledično, da jima delovno razmerje ni prenehalo in da še obstaja z vsemi pravicami. Zavrnjen je bil tudi tožbeni zahtevek po vseh prikrajšanjih iz delovnega razmerja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh tožnic zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, sta tožnici vložili revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navajali sta, da je izpodbijana sodba nerazumljiva, ker ni sestavljena v skladu z določbami ZPP. Sodba pritožbe ne obravnava vsebinsko in nima razlogov o pritožbenih navedbah. Sodišče je nepravilno združilo dva postopka in onemogočilo učinkovito pravdanje, sodba nima razlogov o obsežnih navedbah tožbe predvsem o tajnem postopku, o nesprejemu odložitve obravnavanja, o prenosu pooblastila, o ugovoru krajevne pristojnosti, o objavah v medijih, o razlogih za trajni presežek, o ostalih postopkih. Razlogi so nejasni in nasprotujoči, saj ni logično, da so delavci trajno presežni, možno pa je sodelovanje samostojnih subjektov. Nejasni so razlogi o konferenčni sobi, zmotno je v zvezi s tem ugotovljeno dejansko stanje. Zmotno je tudi ugotovljeno stanje v zvezi s pričanjem priče O.. Materialno pravo v zadevi sploh ni bilo uporabljeno. Zaradi zamolčane pritožbe je prišlo do težav pri sestavi revizije. Zato sta predlagali, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, ali da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizija je sodišču očitala bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa jih revizijsko sodišče ni ugotovilo. Izpodbijana sodba je razumljiva in jo je tudi mogoče preizkusiti, saj odgovori in pojasni vsa vprašanja, ki so bistvena za odločitev. Pri tem je bistvena vsebinska obravnava na tretji strani izpodbijane sodbe in ne na četrti, kot to navaja revizija, ko sodišče ugotavlja, da je tožena stranka celo izpeljala postopek, ki ga ni bila dolžna izpeljati (sprejem programa), da je dokazan obstoj nujnih operativnih razlogov, zaradi katerih je postalo delo tožnic nepotrebno in da je bil postopek določanja presežnih delavk izpeljan v skladu s predpisi (šlo je za to, da so vse delavke, ki so opravljale isto delo področnih vodij prodaje, postale trajno presežne). Pojasnjeno je bilo tudi, da je ukinitev delovnih mest poslovna odločitev delodajalca. Ni nasprotja v ugotovitvi, da so redno zaposleni delavci trajno presežni in med potrebo po delu samostojnih subjektov, še posebej če upoštevamo dejansko ugotovitev sodišča, da je tožena stranka dokazala obstoj nujnih operativnih razlogov. Vse ostalo, kar se navaja kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ni take narave, da bi lahko kakorkoli vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Tudi združitev zadev, ki je bila sicer opravljena v skladu z določbami 300. člena ZPP, ni bila taka, da bi onemogočala pravdna dejanja pooblaščenca obeh tožnic ali mu ne bi omogočala učinkovitega pravdanja zaradi istočasnega zastopanja, če se upošteva, da sta reviziji popolni kopiji, kar pomeni, da se v obeh zadevah obravnava popolnoma enaka dejstva in uporablja enaka pravna pravila. Kot utemeljen razlog za združitev se lahko upošteva hitrejše obravnavanje in zmanjšanje stroškov, do česar je v obravnavani zadevi nedvomno prišlo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Iz dokazov, izvedenih v postopku, izhaja, da je bil v času, ko so bili izdani sporni sklepi tožene stranke, sprejet program razreševanja trajno presežnih delavcev, ki ga tožena stranka niti ni bila dolžna pripraviti. To predvsem pomeni, da ni utemeljenega razloga za zaključek, da je tožena stranka vodila kakšne tajne postopke in da delavcev o stanju ob ugotavljanju trajno presežnih delavcev ne bi obveščala. Postopek ugotavljanja obstoja trajno presežnih delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov in trajno presežnih delavcev je tožena stranka izpeljala v skladu z določbo 35. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) in določila možne ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev oziroma predvsem ukrep za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Če tožnici ponujenega ukrepa nista sprejeli, to ne pomeni, da postopek ugotavljanja trajnih presežkov zaradi tega ne bi bil pravilen. Ker so bile kot trajni presežek opredeljene praktično vse delavke, ni bilo potrebno ob izdaji sklepa o trajnem presežku toženi stranki izvajati nobenega drugega postopka.

Ker tudi glede izvedbe pritožbenega postopka pri toženi stranki, razen glede "konferenčne sobe v odvetniški pisarni" (kar za odločitev ni bistveno), ni bilo ugovora in se tudi ni kaj drugega dokazovalo, revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 93/2001
• Sodba VIII Ips 266/2003
• Sodba VIII Ips 138/2002