<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba in sklep U 304/2006
ECLI:SI:UPRS:2006:U.304.2006

Evidenčna številka:UL0001772
Datum odločbe:22.03.2006
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:nepopolna vloga - stroški postopka

Jedro

Določilo 4. odstavka 99. člena ZUP pravi, da zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe, kar pomeni, da mora uradna oseba o prošnji za podaljšanje roka odločiti s sklepom. To izhaja tudi iz 226. člena ZUP, po katerem se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka, pa tudi o vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka. Ker je med strankama sporna ravno okoliščina, ali je tožena stranka od tožnice zahtevala predložitev listin, ki jih po 3. odstavku 66. člena ZUP (Uradni list RS, št. 22/2005) stranki ni treba prilagati, če se postopek začne na zahtevo stranke, ali je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala tudi druge listine, ki ne spadajo v okvir določila 3. odstavka 66. člena ZUP, in ali je tožena stranka tožeči stranki naložila dopolnitev vloge v nasprotju z ZBPP, je po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe do tolikšne mere pomanjkljiva, da sodišče ne more presoditi, ali je tožena stranka (ne)pravilno uporabila določili 32. in 33. člena ZBPP glede na 3. odstavek 66. člena ZUP. Ker vpogled v podatke o dejstvih iz uradnih evidenc s strani pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč lahko dejansko pomeni podaljševanje postopka ugotavljanja pogojev za brezplačne pravne pomoči v primerjavi s situacijo, če s temi podatki oziroma listinami razpolaga stranka in jih lahko brez težav predloži pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč, je treba v skladu z uveljavljeno metodo razlage predpisa, ki zahteva, da se pravne določbe razlagajo tako, da je omogočeno čim bolj učinkovito uresničevanje pravice - v tem primeru pravice do brezplačne pravne pomoči, kot elementa ustavne pravice do dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave - šteti, da pristojni organ za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč sme pozvati prosilca, da predloži listine, četudi gre za listine iz 3. odstavka 66. člena ZUP, če bi na ta način postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči hitreje stekel, če je stranka pripravljena oziroma lažje in hitreje pridobi in predloži manjkajočo listino o dejstvih iz uradnih evidenc pristojnemu organu.

 

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. ... z dne ... odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini ... SIT v 30 dneh od dneva, ko Vrhovno sodišče prejme pravnomočni sklep, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 3. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 2., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in 2. odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla prošnjo tožnika. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč v zadevi ugotovitve obsega skupnega premoženja. Tožena stranka pravi, ker vloga ni vsebovala vseh podatkov iz 32. člena ZBPP in Pravilnika o obrazcu za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predložitev listin, je bila tožnica pozvana, da v roku 8 dni vlogo dopolni in je bila opozorjena na posledice. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnica poziv prejela dne 17. 12. 2005 in z vlogo z dne 21. 12. 2005 predlagala podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za 20 dni. Ker tožnica v tem času ni dopolnila vloge, je tožena stranka uporabila 2. odstavek 67. člena ZUP.

Tožnica vlaga tožbo iz vseh razlogov, ker meni, da je tožena stranka vlogo preuranjeno zavrgla. Pravi, da je prošnjo za brezplačno pravno pomoč pred izdajo izpodbijanega akta razširila, tako da bi le-ta veljala ne samo za postopek pod opr. št. 111, ampak tudi za postopka pod opr. št. 222 in 333, ker se vse tri zadeve nanašajo na ugotovitev obsega skupnega premoženja, ugotovitev deležev na njem in razdružitev skupnega premoženja. Na zaprosilo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge pa ni prejela sklepa, da se ji podaljšanje (ne) odobri. Tožbo utemeljuje s tem, da je rok iz 1. odstavka 67. člena ZUP podaljšljivi rok, zato o njem odloči organ s sklepom. Pri tem se sklicuje na določili 226. člena in 1. ter 2. odstavka 100. člena ZUP. Poleg tega pa pravi, tudi če je rok zamudila, tožena stranka vloge ne bi smela zavreči, ker je tožeča stranka zahtevala predložitev potrdil in podatkov iz uradnih evidenc in se ob tem sklicuje na določili 3. odstavka 66. člena in 139. člen ZUP ter 33. člen ZBPP. Meni, da je tožena stranka kršila določilo 7. člena ZUP. V tožbi tudi pravi, da je dopolnitev vloge z dne 8. 11. 2005 popolnoma jasna in v zadevi ni relevantno, ali je bil postopek pred izdajo odločbe o brezplačni pravni pomoči morebiti že zaključen. Tožena stranka je tudi neutemeljeno zahtevala, da mora za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku 222 tožnica vložiti novo prošnjo (2. odstavek 130. člena in 34. člen ZBPP). Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje z ustreznimi navodili in da sodišče odloči o stroških postopka po 5. odstavku 34. člena ZBPP. Sodišču predlaga, da odloči, da se nagrada in dejanski stroški pooblaščenke ter sodne takse za tožbo in sodbo krijejo iz sredstev iz 44. člena ZBPP. Pravi, da prejema nizko pokojnino, da se večji del preživlja s krediti, premoženja, ki bi nosilo dohodke nima, je pa solastnica nepremičnin, ki spadajo v skupno premoženje. Prilaga kopije obvestil o izplačilu pokojnine za december in november in prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

V odgovoru na tožbo tožena stranka med drugim pravi, da je tožnico v postopku pozvala, naj predloži potrdilo o državljanstvu, potrdilo o stalnem oziroma začasnem prebivališču ter morebitne druge listine (potrdilo o stanju na računu vrednostnih papirjev, prometno dovoljenje za vozilo, zemljiško-knjižne izpiske oziroma druge listine s podatki za nepremičnino). V zaprosilu za podaljšanje roka pa ni navedla nobenega sprejemljivega razloga, na podlagi katerega bi bilo treba njeni prošnji ugoditi. Pozvana je bila naj vlogo dopolni s tremi dokumenti, ki jih je mogoče dobiti na enem mestu.

V pripravljalni vlogi tožeča stranka med drugim pravi, da ji je tožena stranka naložila pridobiti tudi potrdilo o stanju na računu vrednostnih papirjev, česar pa tožeča stranka, ki živi izven M, ne more pridobiti v 8 dneh, poleg tega ji ureditev postopka pri KDD to ne omogoča. Toženi stranki bi moralo biti znano, v kolikšnem času stranke zmorejo predložiti izpis stanja KDD. Tožeča stranka svoje argumente postavlja tudi v kontekst pravice do dostopa do sodišča (23. člen Ustave) v povezavi z izčrpno prakso Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Tožena stranka bi morala to upoštevati še zlasti, če ima opraviti z laičnimi in socialno šibkimi strankami in bi zato morala ravnati v smislu zavarovanja njihovih pravic.

Zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na določila o rokih in o načinu odločanja o vprašanjih, ki se tičejo postopka iz ZUP, ki se za postopkovna vprašanja uporablja subsidiarno glede na določila ZBPP (2. odstavek 34. člena ZBPP). Za posamezna dejanja v postopku so lahko določeni roki (1. odstavek 99. člena ZUP), ki jih lahko določi tudi uradna oseba, če niso določeni s predpisi (2. odstavek 99. člena ZUP). Tožena stranka je tožeči stranki najprej postavila rok 8 dni, da dopolni prošnjo za brezplačno pravno pomoč, potem pa ji je očitno molče ugodila na njeno zaprosilo za podaljšanje tega roka, ni pa o tem izdala sklep niti je ni o tem obvestila. Določilo 3. odstavka 99. člena ZUP dopušča možnost, da se rok, ki ga je določila uradna oseba, in ga je mogoče podaljšati, na prošnjo in iz upravičenih razlogov podaljša. Določilo 4. odstavka 99. člena ZUP pravi, da zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe, kar pomeni, da mora uradna oseba o prošnji za podaljšanje roka odločiti s sklepom. To izhaja tudi iz 226. člena ZUP, po katerem se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka (1. odstavek), pa tudi o vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka (2. odstavek). Ker tožena stranka v konkretnem primeru o prošnji za podaljšanje roka tožnice ni odločila s sklepom, ni imela zakonite podlage, da je prošnjo tožnice zavrgla.

Drugi razlog za nezakonitost izpodbijane določbe se nanaša na njeno obrazložitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da vloga prosilke ni vsebovala vseh podatkov iz 32. člena ZBPP (Uradni list RS, št. 96/2004) in da po pozivu na dopolnitev tožeča stranka tudi po dejansko podaljšanem roku (20 dni) za dopolnitev prošnje ni vloge dopolnila v smeri danih navodil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa tožena stranka ni navedla z vidika katerih podatkov, ki so potrebni za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč, prošnja tožnice ni bila popolna oziroma katera so bila konkretna navodila tožene stranke v upravnem postopku, ki se jih tožnica ni držala. Ker je med strankama sporna ravno okoliščina, ali je tožena stranka od tožnice zahtevala predložitev listin, ki jih po 3. odstavku 66. člena ZUP (Uradni list RS, št. 22/2005) stranki ni treba prilagati, če se postopek začne na zahtevo stranke, ali je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala tudi druge listine, ki ne spadajo v okvir določila 3. odstavka 66. člena ZUP, in ali je tožena stranka tožeči stranki naložila dopolnitev vloge v nasprotju z ZBPP, je po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe do tolikšne mere pomanjkljiva, da sodišče ne more presoditi, ali je tožena stranka (ne)pravilno uporabila določili 32. in 33. člena ZBPP glede na 3. odstavek 66. člena ZUP. Kaj je tožena stranka naložila tožeči stranki, je sicer razvidno iz podatkov v spisu, to je vloge tožene stranke tožnici z dne 14. 12. 2005. Vendar pa morajo biti po določbah ZUP v obrazložitvi odločbe navedeni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka 1. odstavka 214. člena ZUP). Ker je tožena stranka v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovila v izpodbijani odločbi, sodišče ne more presoditi zakonitosti uporabe določb ZBPP v konkretnem primeru, saj je dejansko stanje razvidno samo iz podatkov v spisu, ne pa iz odločbe.

Kar pa zadeva tožbeni ugovor v zvezi z določilom 3. odstavka 66. člena ZUP, sodišče pripominja, da iz stališča Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 1213/2005 z dne 20. 10. 2005 sicer izhaja, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč v noveliranem 66. členu ZUP-C nima podlage za to, da v pozivu od stranke zahteva predložitev potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo nosilci javnih pooblastil. Vendar pa to stališče v povezavi z besedilom 3. odstavka 66. člena ZUP ne pomeni, da določilo 3. odstavka 66. člena ZUP, ki je sicer kasnejši predpis od ureditve tega vprašanja po ZBPP, popolnoma derogira primerljive določbe iz 32. in 33. člena ZBPP. Specialne določbe ZBPP iz 32. in 33. člena so namreč po presoji sodišča v določeni meri še vedno relevantne pri razlagi pravnega vprašanja, ali tožena stranka v posamičnem primeru lahko zahteva od stranke predložitev listin iz 3. odstavka 66. člena, ali ne.

Določilo 2. odstavka 34. člena ZBPP namreč pravi, če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. ZBPP pa glede obveznosti stranke, da predloži listine, ki dokazujejo obstoj pogojev po tem zakonu, določa drugače kot to vprašanje ureja določilo 3. odstavka 66. člena ZUP. Ta drugačna ureditev izhaja iz jezikovne razlage določil 1. odstavka 32. člena ZBPP, vsebine 3. odstavka 32. člena ZBPP in 3. odstavka 32. člena ZBPP, v povezavi z določilom 1. in 2. odstavka 33. člena ZBPP, pri čemer določilo 1. odstavka 33. člena ZBPP daje obveznost pridobiti določene podatke pristojnemu organu pod pogojem, da se to izkaže za potrebno. Ker vpogled v podatke o dejstvih iz uradnih evidenc s strani pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč lahko dejansko pomeni podaljševanje postopka ugotavljanja pogojev za podelitev brezplačne pravne pomoči v primerjavi s situacijo, če s temi podatki oziroma listinami razpolaga stranka in jih lahko brez težav predloži pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč, je treba v skladu z uveljavljeno metodo razlage predpisa, ki zahteva, da se pravne določbe razlagajo tako, da je omogočeno čim bolj učinkovito uresničevanje pravice - v tem primeru pravice do brezplačne pravne pomoči, kot elementa ustavne pravice do dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave - šteti, da pristojni organ za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč sme pozvati prosilca, da predloži listine, četudi gre za listine iz 3. odstavka 66. člena ZUP, če bi na ta način postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči hitreje stekel, če je stranka pripravljena oziroma lažje in hitreje pridobi in predloži manjkajočo listino o dejstvih iz uradnih evidenc pristojnemu organu. Da je takšna razlaga skladna ne samo s splošno interpretativno metodo, po kateri je treba pravne določbe razlagati tako, da omogočajo učinkovito uresničevanje pravic, ampak tudi z namenom ZUP-C, kaže tudi določilo 4. odstavka 66. člena ZUP, ki predvideva možnost, da stranka dejstva dokaže pred organom z osebnim dokumentom ali drugo javno listino in zato ni potrebno prilagati oziroma pridobiti potrdil iz uradnih evidenc.

Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, in je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (2. in 3. točka 1. odstavka 60. člena ZUS). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe in je pri tem vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (3. odstavek 60. člena ZUS).

Obrazložitev k drugi točki izreka: V drugi točki izreka je sodišče s sklepom odločilo o zahtevku tožeče stranke glede stroškov postopka. Po določilu 5. odstavka 34. člena ZBPP se nagrada in dejanski stroški odvetnika za sestavo tožbe in za zastopanje v upravnem sporu ter sodne takse ta tožbo krijejo iz sredstev po 44. členu tega zakona, če upravno sodišče tožbi ugodi. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeči stranki priznalo stroške v višini ... SIT, ki se morajo tožeči stranki izplačali po 44. členu ZBPP iz proračuna Republike Slovenije v 30 dneh (2. točka 1. odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2006 in 2007 - ZIPRS0607) od dneva, ko Vrhovno sodišče prejme pravnomočni sklep, kajti plačilni rok po določilu 2. odstavka 24. člena ZIPRS0607 prične teči z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo. Z iztekom plačilnega roka začnejo teči zamudne obresti. Sodišče je odvetnici tožeče stranke priznalo stroškovni zahtevek in sicer 500 točk za sestavo tožbe, 50 točk za predlog za oprostitev plačila sodnih taks, 50 točk za končno obrazloženo poročilo stranki ter 500 točk za pripravljalni spis in 2% materialnih stroškov; ni pa odvetnici tožeče stranke priznalo 50 točk za konferenco s stranko, ker je to sestavni del stroškov za sestavo tožbe, in dejstva, da je bila ta konferenca tudi opravljena odvetnica niti ni izkazala, in ni priznalo odvetnici tožeče stranke 50 točk za predlog za prednostno obravnavanje zadeve, ki ga je sodišče prejelo dne 14. 3. 2006, ker mora sodišče že po ZBPP (4. odstavek 34. člena ZBPP) zadeve s področja brezplačne pravne pomoči obravnavati kot nujne, zato predlog za prednostno obravnavanje zadeve ni vplival na hitrost sojenja v konkretnem primeru. Sodišče je odvetnici priznalo 1100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 110.00 SIT (Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 67/2003, 70/2003) skupaj znese ... 00 SIT. Temu je treba prišteti 2% materialnih stroškov, kar znese skupaj ... SIT. Od tega se odmeri še 20% DDV v znesku ... SIT. Tako odmerjena nagrada in dejanski stroški odvetnice znašajo ... SIT.

Obrazložitev k tretji točki izreka: Sodišče je ob upoštevanju listin, ki jih je v zvezi s prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks tožnica priložila tožbi, in drugih podatkov v spisu, ocenilo, da bi tožnici plačilo taks občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja, zato je sodišče s sklepom v tretji točki izreka na podlagi določila 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnje spremembe in dopolnitve) tožnico oprostilo plačila sodnih taks.

 


Zveza:

URS člen 23, 23. ZUP člen 226/2, 214/1-5, 226, 226/1, 99/3, 99/4, 214, 99, 99/1, 99/2, 66, 66/3, 66/4, 226/2, 214/1-5, 226, 226/1, 99/3, 99/4, 214, 99, 99/1, 99/2, 66, 66/3, 66/4. ZBPP člen 34/2, 34/5, 32, 33, 34, 34/2, 34/5, 32, 33, 34. ZIPRS0607 člen 24, 24/1-2, 24, 24/1-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2009

Opombe:

P2RvYy01OTYwOA==