Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 165cT1vYnNlZyUyMGhpcG90ZWtlJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep I Cpg 4/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.03.2013izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – zemljiškoknjižno dovolilo – vpis hipoteke – pravni interes za tožbo na izpodbijanje pravnih dejanjPravni interes je podan že z napotitvenim sklepom stečajnega sodišča na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Presoja vprašanja, ali se bo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku položaj navadnih upnikov tožeče stranke oziroma obseg stečajne mase za poplačilo upnikov dejansko izboljšal, pa je stvar vsebinskega obravnavanja tožbenega zahtevka in njegove utemeljenosti v okviru presoje objektivnega elementa izpodbojnosti, ne pa vprašanje pravnega interesa za dopustnost tožbe na izpodbijanje pravnih dejanj.
VSK sklep CDn 118/2014Višje sodišče v KopruCivilni oddelek01.04.2014maksimalna hipoteka – zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa – višina posamične terjatveZakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v petem odstavku 91. člena dopušča dogovor o neposredni izvršljivosti posamičnih konkretnih terjatev z določenim rokom zapadlosti, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Že iz besedila navedene zakonske odločbe torej jasno izhaja, da se v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa lahko sklene sporazum o konkretni terjatvi le znotraj najvišjega zneska, ki je zgornja meja, do katere daje hipoteka še realno jamstvo. Ker nad tem zneskom v nobenem primeru ne služi zavarovanje, ki je pri maksimalni hipoteki praviloma dogovorjeno za zavarovanje več terjatev, je logično, da posamična terjatev ne sme presegati tega zneska.
VSL sklep I Cpg 16/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.04.2017zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – maksimalna hipoteka – subjektivna nevarnostRedno razpolaganje s premoženjem (ki je opravljeno v okviru redne dejavnosti ali povsem neodvisno od vprašanja uveljavitve terjatve) ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, ne glede na to, ali ogroža uveljavitev terjatve ali ne. Sama ustanovitev zavarovanja v času po prvem naroku bi utegnila biti pokazatelj subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, vendar upoštevajoč vse zgoraj navedeno (nastanek obveznosti leta 2011, refinanciranje leta 2014, pogodba o maksimalni hipoteki je bila kot oblika zavarovanja predvidena že v kreditni pogodb iz leta 2014 in dejstvo normalne gospodarske aktivnosti), ne zgradi za zavarovanje z začasno odredbo zahtevane subjektivne nevarnosti.
VSL sklep I Cp 2168/2004Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.04.2005zaznamba sklepa o izvršbi - hipotekaOb preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru v korist upnice v izvršilni zadevi opr. št. In 61/2004 v zemljiški knjigi pod Dn. št. 907/94 že vknjižena hipoteka na sporni nepremičnini vl. št. xx k.o. Z., parc. št. yy v znesku 166.000,00 DEM oziroma v tolarski protivrednosti 13,280.000,00 SIT na dan 25.7.1994. V takem primeru zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi zaznambe izvršbe odloča po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke. S sklepom, s katerim dovoli zaznambo izvršbe, po uradni dolžnosti odloči tudi, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala vknjižba hipoteke. 
VSL sklep I Cp 2222/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.12.2016vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – hipoteka – stavba zgrajena pred januarjem 2003 – vpisi v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis – prenehanje hipotekeZ izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, kdo je lastnik pripadajočega zemljišča in kakšen je njegov obseg, ne pa tudi o izbrisu hipoteke. Ker je bila hipoteka vpisana v zemljiško knjigo pred zaznambo spora, bo vpis pripadajočega zemljišča kot splošnega skupnega dela, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, mogoč le, ko (če) bodo predlagatelji uspeli z izbrisno tožbo doseči izbris hipoteke. Zemljiškoknjižna aplikacija, kadar je na zemljišču vknjižena hipoteka, ne omogoča zemljiškoknjižne pretvorbe pravnega položaja nepremičnine. Posledično je odločba nepravdnega sodišča neizvršljiva vse do takrat, dokler je v vrstnem redu pred zaznambo postopka določitve pripadajočega zemljišča vpisana hipoteka.
VSL sklep II Cp 1956/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.11.2011zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravilna uporaba materialnega pravaZemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu po 86. in 88. členu ZZK-1 (pomotoma) navedlo nižji znesek zavarovane terjatve, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče pomanjkljivost samo odpravilo.
VSK sklep CDn 8000000158/2011Višje sodišče v KopruCivilni oddelek10.01.2012zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna poravnavaČetudi drži pritožnikova navedba, ki jo je podal že v ugovornem postopku, da je bil nad njim dan pred izdajo sklepa izvršilnega sodišča (ki je podlaga za izpodbijani vpis hipoteke in zaznambe izvršbe) začet postopek prisilne poravnave, to dejstvo za zemljiškoknjižni postopek ni relevantno. V predpisih ni podlage, da bi sodišče v situaciji, kot jo zatrjuje pritožba, kljub izpolnjevanju pogojev, ki jih sicer določajo zemljiškoknjižna pravila, ne dovolilo predlagane vknjižbe hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi.
VSM sklep I Ip 140/2015.Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek09.04.2015hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis - stečajni postopek zoper osebnega dolžnika - stečajni postopek zoper zastavnega dolžnika - neposredna izvršljivost hipoteke - vpliv na izvršilni postopekSam potek stečajnega postopka zoper zastavnega dolžnika in pravde, ki jih za izterjavo terjatev stečajnega dolžnika vodi stečajna upraviteljica, ne vpliva na obstoj in neposredno izvršljivost hipoteke, kakor tudi ne na zavarovano terjatev.
VSL Sodba VII Kp 25702/2016Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek16.10.2019kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmotoObdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev ni bilo predlagano podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja na njegovih nepremičninah (zato ga je sodišče odpravilo), to ne bi predstavljalo protipravnega ravnanja.
VSL sodba I Cpg 139/2002Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.06.2002zastavna pravica - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - hipotekaPo določbi 3. odst. 13. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95 - ZZK) se terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, vpiše tako, da se označi s številom denarnih enot, na katere se glasi v skladu z veljavnimi predpisi. Po določbi 4. odst. istega člena se v primeru dogovorjenih obresti vpiše tudi višina obrestne mere. Pravila terjajo opis zavarovane terjatve z opredelitvijo pravnega razmerja, iz katega zavarovana terjatev izvira, njeno višino in roke zapadlosti. Z vpisom v zemljiško knjigo se obligacijska pravica ne ustanavlja, niti ne spreminja, ustanavlja se le stvarna pravica. zato je identifikaciji obsega zavarovane terjatve zadoščeno, če se opis sklicuje na podroben opis v obligacijskem aktu, torej pogodbi med strankama (primerjaj komentar k 53. čl. ZZK na strani 259 izdaje Gospodarskega vestnika, Ljubljana 1998). Zavarovanje posojil sodi med primere, ko se prav zaradi neobstoja vseh elementov za izračun terjatve v času sklenitve razmerja (in vpisu hipoteke...
VSL sklep I Cp 3512/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.06.2013hipoteka ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve dedinje – dedni dogovor – učinek sodne poravnave – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pritožba zoper sklep o dedovanjuPodlaga za ustanovitev hipoteke (zavarovanja) v danem obsegu je bil dogovor med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave (torej učinek pravnomočnosti) in se lahko izpodbija samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
VSRS Sodba II Ips 242/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2019hipotekarna tožba - tožbeni zahtevek - aktivna stvarna legitimacija - maksimalna hipoteka - prenos maksimalne hipoteke - prenos pogodbe, iz katere izvira temeljno razmerje - izbrisna tožba - prenos terjatev banke na DUTB - lex specialis - lex posterior derogat legi prioriMed pravdnima strankama ni bilo sporno, da je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka. Domneva se, da so vpisi v zemljiški knjigi pravilni, da obstaja pravica v obsegu, kot izhaja iz vsebine vpisov, da pravica obstaja do izbrisa in da po izbrisu ne obstaja več. Toženka bi tako, ker gre za očitek o materialnopravni neveljavnosti vknjižbe, za izbris prenosa maksimalne hipoteke na tožnico ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov morala vložiti izbrisno tožbo. Dokler pa je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka, je podana tudi tožničina materialna aktivna legitimacija. SPZ v četrtem odstavku 146. člena izrecno določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Vendar pa je ZUKSB v odnosu do SPZ kasnejši (lex posterior derogat legi priori) in specialnejši zakon (lex specialis derogat legi generali),...
VSRS Sodba II Ips 214/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.08.2017posojilna pogodba - zavarovanje denarne terjatve - poroštvo - maksimalna hipoteka - ustanovitev maksimalne hipoteke - ničnost pogodbe - napake volje - nesporazum - soglasje voljUgotovitev, da je tožnica pogodbo o ustanovitvi maksimalne hipoteke podpisala, ne da bi se zavedala, da takšno pogodbo sploh podpisuje (pravzaprav ji je bila v podpis podtaknjena) in da pogodbene volje za svojo zavezo o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni izoblikovala, terja pravni zaključek, da je med pogodbenima strankama prišlo do nesporazuma, zaradi česar je treba šteti, da pogodba ni bila sklenjena.
VSL sklep II Cp 271/2001Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.02.2001začasna odredba - zastavna pravicaZ začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja. 
VSC sodba Cp 362/2016Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek10.11.2016maksimalna hipoteka - odstop terjatve dutb - prepoved prenosa maksimalne hipotekeSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ZUKSB specialnejši zakon v odnosu do SPZ, saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožečo stranko, medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hiptek na splošno, torej ne glede na subjekte. Sklicujoč se na vsebino drugega odstavka 29. člena ZUKSB in splošno pravilo o hierarhiji veljavnosti pravnih aktov - da kasnejši in specialnejši zakon razveljavlja prejšnjega in splošnejšega, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v četrtem odstavku 146. člena SPZ določena prepoved prenosa maksimalne hipoteke v primeru odstopa terjatve, ki je z njo zavarovana, pri prenosu terjatev iz kredita št. ... iz banke X. d.d., na tožečo stranko, ne velja.
VSRS Sklep II DoR 439/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat15.12.2021predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sodba II Ips 31/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.11.2020povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost notarja - neposestna zastavna pravica na premičninah - vpis zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic - vpis v register - soglasje volj - SPZ - smiselna uporaba določb zakona - dopuščena revizijaNotar mora kot nosilec javne službe, ne da bi bilo za to potrebno posebno naročilo, nemudoma poskrbeti za vpis neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, razen če stranke pravnega pravila iz tretjega odstavka 142. člena SPZ, ki se za presojo pravnega razmerja med pogodbenimi strankami uporablja le podrejeno, niso uredile drugače. Prav to pa so storile v konkretnem primeru.
Sodba II Ips 827/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.07.2013povrnitev premoženjske škode – vrnitev dvojne are - prodaja nepremičnine – izdaja izbrisne pobotnice – razdrtje pogodbe - predvidljivost nastanka škodeGlede na revizijsko neizpodbojno dejansko ugotovitev, da tožnik toženki ni pojasnil, da je stanovanje že prodal in bo imela neizdaja izbrisne pobotnice za posledico razdrtje pogodbe, je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da toženec škode ni mogel predvideti in je zato tudi ni dolžan povrniti.
VSL sodba II Cp 2698/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.05.2014izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe hipoteke – razpolagalna sposobnost – obstoj izvenknjižnih pravic – vračanje zadružnega premoženja – denacionalizacijski postopki – dobroverni tretji – dobra vera – skrbnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigoTožena stranka kot bančna ustanova je bila dolžna spremljati pozitivno zakonodajo na področju stvarno pravnih pravic ter ji je moralo biti znano, da je bilo v Republiki Sloveniji izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini pod zakonskimi pogoji glede na vrsto in status nepremičnine ter da so v tem časovnem obdobju potekali tudi denacionalizacijski postopki in odločanja o tovrstnih zahtevkih. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč ni mogoče zanašati izključno na podatke v zemljiški knjigi, temveč bi tožena stranka morala upoštevati vse zakone, ki urejajo te vrste nepremičnin ter pravna razmerja in upravičenja v zvezi z njimi, zaradi česar ne more z uspehom trditi, da za ta pravna upravičenja ni vedela in da je bila ob sklepanju pogodbe v dobri veri.
VSL sklep I Ip 2199/2015Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek08.07.2015notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – notarska hipoteka – narok v izvršilnem postopku – kriterij smotrnosti – poroštvo – gospodarska pogodba – solidarni porok in plačnik – subsidiarno poroštvo – pritožbene novote – razpravno načeloZa razliko od pravdnega postopka v izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren.Subsidiarnost ni nujna opredelilna značilnost poroštva (v primeru gospodarskih pogodb bi morala biti celo izrecno dogovorjena).Ne držijo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče samo po uradni dolžnosti izračunati višino terjatve ter določiti obseg zakonskih zamudnih obresti. Obstoj izvršilnega naslova (notarski zapis) ni sporen. Tudi v izvršilnem postopku velja, da se sodišče pri odločanju o ugovoru giblje znotraj pravila iz 7. člena ZPP, ki določa, katera dejstva sme ugotavljati sodišče samo. Ker ne gre za situacijo iz 2. odstavka 7. člena ZPP, je sodišče prve stopnje moralo odločati v okviru trditvene in dokazne podlage v ugovoru.

Izberi vse|Izvozi izbrane