Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 113cT1tb2JiaW5nYSUyMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 814/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.10.2007odškodninska odgovornost - nasilje na delovnem mestu - mobbingRavnanje vodje podružnice, ki je na tožnico približno deset mesecev naslavljal žaljivke in z njo grdo ravnal, jo zmerjal in ji govoril, da je nesposobna, neumna, nora, da laže in da jo bo lastnoročno uničil, predstavlja t.i. nasilje na delovnem mestu, ko je delavec – običajno iznenada in brez pravega vzroka – izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem. Zaradi izpostavljenosti takšnemu ravnanju in škode, ki je tožnici zaradi tega nastala, je upravičena do denarne odškodnine.
VDSS sodba Pdp 434/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2008pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – grožnja – utemeljen strahTožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke ter mobbinga, strah pred izgubo zaposlitve, zaradi katerega naj bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pa ni utemeljen strah, zaradi katerega bi se pogodba o zaposlitvi razveljavila.
VDS sklep Pdp 1297/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.02.2008odškodnina - nepremoženjska škoda - mobbingMobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo. 
Sodba VIII Ips 163/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.03.2008prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - izraba letnega dopustaKer tožnica ni javila nastopa dopusta v skladu z dotlej ustaljeno prakso pri delodajalcu in si ni zagotovila odobritve njegove izrabe, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila neupravičeno odsotna z dela več kot pet zaporednih delovnih dni, tako da so bili izpolnjeni pogoji za prenehanje delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 525/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.01.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - diskriminacija - starost - neutemeljeni odpovedni razlogiKršitev prepovedi diskriminacije ima na podlagi sedmega (prej petega) odstavka 6. člena ZDR za posledico odškodninsko odgovornost delodajalca, kot neutemeljeni odpovedni razlogi pa se štejejo le tisti, navedeni v deveti (prej osmi) alineji 89. člena ZDR. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi nobenega od takih razlogov, ampak zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 91/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.09.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovorKljub temu da tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker so bile podane okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (tožnik je fizično napadel zakonito zastopnico tožene stranke).
VDSS sodba Pdp 1423/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.01.2010odškodninska odgovornost – mobbing – elementi odškodninskega delikta – protipravnost – krivdaKljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
VDSS sodba in sklep Pdp 1243/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.03.2010odškodninska odgovornost – mobbingTožnica je tako z razporeditvijo na delo v invalidsko delavnico kot z občasnim opravljanjem drugih del, za katerega je prejemala sicer plačilo po pogodbi o zaposlitvi, soglašala in temu ni ugovarjala. Ker niti iz njene izpovedi ne izhaja nestrinjanje z dejanskim opravljanjem drugih del ali da bi bila zaradi opravljanja drugih del kakorkoli prizadeta, ravnanje tožene stranke nima znakov nadlegovanja na delu, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine pa ni utemeljen.
Sodba VIII Ips 173/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2010izpodbijanje pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnjaRazlogi, iz katerih je tožnik izpodbijal podpisano pogodbo o zaposlitvi, niso podani. Tožnik ni izkazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke v smislu mobbinga (trpinčenja), zatrjevani strah pred izgubo zaposlitve pa ni strah v smislu drugega odstavka 45. člena OZ.
VDSS sodba in sklep Psp 78/2010Višje delovno in socialno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.04.2010začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbingKer je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
VDSS sklep Pdp 1257/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2010odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestuOdškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
VDSS sodba Pdp 599/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.2010odškodninska odgovornost – diskriminacija – zdravstveno stanje – dokazno breme – duševne bolečine – zastaranjeTožena stranka je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje tista, ki bi morala dokazati, da tožnica ni bila diskriminirana oziroma da ni bila neenako obravnavana zaradi zdravstvenega stanja. Ker tega ni storila, ampak je bilo ugotovljeno, da je njen zakoniti zastopnik na tožnico naslavljal očitke v zvezi s pogostimi odsotnostmi z dela zaradi bolezni, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije utemeljen (po temelju).
Sodba in sklep VIII Ips 69/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vezanost na odpovedni razlog - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - sodna razveza pogodbe o zaposlitviSodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer v okviru opisanega razloga za odpoved. ZDR-A je v četrtem odstavku 6.a člena posebej uzakonil prepoved trpinčenja na delovnem mestu. To pomeni, da v spornem obdobju (leti 2004 in 2005) še ni bilo uzakonjene te prepovedi, kar pa ne pomeni, da delavec ne bi mogel zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru npr. žaljivega ravnanja na delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava. Vendar je v tem primeru potrebno, da je tako postavljen tudi tožbeni zahtevek, kar pa v obravnavanem primeru ni bil. Odškodnina po 118. členu ZDR pomeni nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu.
VDSS sklep Pdp 644/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.06.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlogSprememba sistemizacije z ukinitvijo več delovnih mest (med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto), ki ni bila navidezna in namenjena zgolj izpolnitvi formalnega pogoja, na podlagi katerega bi tožena stranka podala odpovedi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sklep Pdp 217/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2010javni uslužbenec – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – odškodninska odgovornost – trpinčenje na delovnem mestu – mobbing – dokazno bremeTrpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri tem institutu je dokazno breme obrnjeno, kar pomeni, da mora delodajalec kot tožena stranka ob zatrjevanjem trpinčenju na delovnem mestu dokazati, da trpinčenja ni bilo.
VDSS sodba in sklep Pdp 846/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.2010sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – izpodbojnost – grožnja – nedopustna grožnjaGrožnja s kazensko prijavo ni nedopustna grožnja, ki bi povzročila razveljavitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 749/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.10.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovorTožnica v postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni predložila potrdila zdravnika, iz katerega bi izhajalo, da ji zdravstvene težave onemogočajo udeležbo na zagovoru. Zgolj dejstvo, da je bila v tem času odsotna z dela zaradi bolezni, ne pomeni opravičljive odsotnosti z zagovora niti razloga za preložitev zagovora. Iz tega razloga dejstvo, da zagovor ni bil opravljen, ne predstavlja okoliščine, ki bi povzročila nezakonitost odpovedi.
VDSS sodba Pdp 404/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2010odškodninska odgovornost – mobbing – diskriminacijaTožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
VDSS sodba Pdp 598/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.10.2010izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vrnitev šolnine – prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerjaDo prenehanja delovnega razmerja toženke je prišlo pred iztekom štiriletnega roka po zaključnem študiju po njeni volji (predlagala je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, kar ni bilo plod nevzdržnih razmer pri tožeči stranki), zaradi česar je dolžna skladno s pogodbo o izobraževanju povrniti vplačano šolnino.
VDSS sodba Pdp 550/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2010odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – utemeljen razlog – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – izpodbojnost pogodbe o zaposlitviTudi v primeru, če bi tožnik podpisal pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, nima pravice do izpodbijanja odpovedi v celoti, ampak le do uveljavljanja neutemeljenosti odpovednega razloga. Za vzpostavitev delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi bi moral predvsem izpodbiti veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, česar zgolj s sklicevanjem na kredit, ki ga brez službe ne bi mogel odplačati, pa tega ni storil.

Izberi vse|Izvozi izbrane