Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS sodba Pdp 320/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 17.11.2016 odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobing – odškodnina – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina Ravnanja tožene stranke, ki so se nanašala na izolacijo tožnika (direktor sektorja), fizično preselitev na drugo lokacijo, neodrejanje dela, nevabljenje na kolegije uprave, sestanke, izolacijo od ostalih sodelavcev, oviranje pri pripravi projektne naloge ter odrekanje izobraževanja, so pomenila elemente trpinčenja oziroma kršitve obveznosti varovanja tožnikove osebnosti, zato je šlo za trpinčenje tožnika v smislu 6a. člena ZDR. Zato je tožnik upravičen do denarne odškodnine iz naslova ugotovljene nepremoženjske škode. VDSS sodba in sklep Psp 78/2010 Višje delovno in socialno sodišče Delovno-socialni oddelek 08.04.2010 začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen. Sodba VIII Ips 163/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 11.03.2008 prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - izraba letnega dopusta Ker tožnica ni javila nastopa dopusta v skladu z dotlej ustaljeno prakso pri delodajalcu in si ni zagotovila odobritve njegove izrabe, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila neupravičeno odsotna z dela več kot pet zaporednih delovnih dni, tako da so bili izpolnjeni pogoji za prenehanje delovnega razmerja. VDSS sodba Pdp 805/2013 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.01.2014 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - družba z omejeno odgovornostjo - poslovodstvo - odškodnina - mobing - trpinčenje na delovnem mestu Tožena stranka oddelka tehnološki razvoj ter tožnikovega delovnega mesta ni ukinila na pravno veljaven način. Sklep o ukinitvi tožnikovega oddelka je bil namreč sprejet na kolegiju, ki glede na določbe ZGD-1 ni poslovodni organ. Sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta pa je podpisal lastnik, ki je bil v času izdaje tega sklepa upravičen le do skupnega zastopanja družbe, zato bi moral ta sklep podpisati tudi takratni direktor, ki je družbo zastopal samostojno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako nezakonita že zaradi dejstva, ker zanjo ni bilo pravne podlage.Tožnik je navajal dejstva in predlagal dokaze, ki opravičujejo domnevo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu (tožnik je bil večkrat kritiziran in deležen graje s strani nadrejenih, pri čemer je prihajalo do poniževanja in do neprimernega besednega izražanja). Tožena stranka ni uspela dokazati, da trpinčenja ni bilo oziroma da... Sodba VIII Ips 173/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.04.2010 izpodbijanje pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja Razlogi, iz katerih je tožnik izpodbijal podpisano pogodbo o zaposlitvi, niso podani. Tožnik ni izkazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke v smislu mobbinga (trpinčenja), zatrjevani strah pred izgubo zaposlitve pa ni strah v smislu drugega odstavka 45. člena OZ. VDSS sklep Pdp 924/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.05.2016 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje Sodišče prve stopnje je pri odločanju, ali predstavljajo ravnanja tožene stranke mobbing, napačno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo, da je v primeru, če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil neenako obravnavan ali trpinčen na delovnem mestu, dokazno breme na strani delodajalca. Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji ravnanj, ki jih tožnica očita toženi stranki (diskriminacija pri izrabi letnega dopusta; neupravičeno izdajanje pisnih opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, premestitev na drugo delovno mesto, znižanje plače, klicanje na delo z letnega dopusta, itd), ustrezno povezati očitana ravnanja tožene stranke in presoditi, ali je skupek vseh teh ravnanj mogoče označiti kot mobbing, česar pa sodišče ni storilo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. VDSS sodba Pdp 434/2007 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.01.2008 pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – grožnja – utemeljen strah Tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke ter mobbinga , strah pred izgubo zaposlitve, zaradi katerega naj bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pa ni utemeljen strah, zaradi katerega bi se pogodba o zaposlitvi razveljavila. VDSS sodba Pdp 558/2012 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.09.2012 odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – neustrezno delovno mesto - odločba ZPIZ - padec – protipravnost – vzročna zveza Tožena stranka s tem, ko je tožnici odredila delo na delovnem mestu pomožne čistilke, ni ravnala protipravno, prav tako ne obstoji vzročna zveza med delom tožnice na tem delovnem mestu in poškodbami, ki jih je utrpela zaradi padca. Glede na navedeno tožena stranka tožnici za vtoževano škodo ne odgovarja. VDSS sodba Pdp 763/2013 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.11.2013 odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing Tožnik ni bil tako obremenjen z delovnimi zadolžitvami, da ne bi mogel ustrezno opravljati svojega dela. Dejstvo, da ga je tožena stranka kot odgovornega za reševanje reklamacij poslala na pot, da reši reklamacijske probleme, ne more predstavljati trpinčenja na delovnem mestu, temveč normalno komunikacijo med nadrejenimi in podrejenimi delavci. V zvezi z tožnikovimi trditvami, da mu je tožena stranka v času bolniškega staleža zbrisala datoteke z računalnika, ki ga je imel v uporabi pri toženi stranki, je bilo ugotovljeno, da tožnik pristojnim osebam ni sporočil, da so bile datoteke z njegovega računalnika brisane. Prav tako datoteka ni bila blokirana z namenom šikaniranja tožnika. Tožnik tako ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen. VDSS sodba Pdp 766/2013 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 24.10.2013 odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje - mobbing - diskriminacija - kršitev osebnostnih pravic - protipravnost Delavci tožene stranke nad tožnikom niso izvajali mobbinga , prav tako ga niso diskriminirali. Tožnik (kljub zatrjevanem večletnem mobbingu in diskriminaciji) nadrejenih ni nikoli obvestil o zatrjevanih spornih ravnanjih delavcev tožene stranke. Iz dokaznega postopka ne izhaja, da bi tožena stranka napram tožniku ravnala protipravno, zato tožniku ni dolžna povrniti vtoževane škode zaradi posega v osebnostne pravice. VDSS sodba in sklep Pdp 1500/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.08.2015 odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR, ker je toženi stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 7. alinei prvega odstavka 112. člena ZDR (ker ji tožena stranka ni zagotovila varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu). Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (vodja igralnega salona naj bi o vsakem njenem koraku poročal tožničini nadrejeni, njeni nadrejeni so bili do nje nespoštljivi, jo žalili, ipd.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa četrti odstavek 6.a člena ZDR. Ker tožnica pri... VDSS sklep Pdp 496/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.11.2014 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - načelo enakega obravnavanja Ker je tožnica prejela pisno opozorilo pred odpovedjo kljub dejstvu, da ni storila kršitev delovnih obveznosti, ki jih očita tožena stranka in je bila tožena stranka z navedenim seznanjena, je evidentno, da je šlo za očitno neutemeljeno opozarjanje ter pisna opozorila niso bila dana z namenom, ki ga predvideva ZDR. Ravnanje tožene stranke kaže na to, da je bil namen opozoril ustvarjanje psihičnega pritiska nad tožnico, kar je nesprejemljivo in nezakonito in je eden od tipičnih izvršilnih znakov mobbinga . K mobbingu lahko pripomorejo tudi nejasno opredeljene naloge v notranjih organizacijskih aktih, neskladnost notranjih aktov z zakonskimi in podzakonskimi akti, neprimernosti dodeljenih nalog glede na sistemizirano delovno mesto in preobremenjenost z delom, kot tudi premestitev delavca z namenom, da se ga izloči iz dotedanjega delovnega okolja in sodelavcev, kar delavcu prepreči, da bi ohranjal in vzdrževal socialne stike. Zato je stališče... VDSS sodba Pdp 214/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 09.04.2014 mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - višina odškodnine - kaznovalna funkcija - varovanje dostojanstva delavca pri delu V skladu s členom 45/3 ZDR je bil delodajalec delavcu v primeru trpinčenja odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina za nepremoženjsko škodo po določbah civilnega prava nima kaznovalne funkcije. Šele 8. člen novega ZDR-1 je določil, da je namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu tudi odvračanje delodajalca od ponovnih kršitev. VDSS sodba Pdp 598/2010 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 28.10.2010 izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vrnitev šolnine – prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerja Do prenehanja delovnega razmerja toženke je prišlo pred iztekom štiriletnega roka po zaključnem študiju po njeni volji (predlagala je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, kar ni bilo plod nevzdržnih razmer pri tožeči stranki), zaradi česar je dolžna skladno s pogodbo o izobraževanju povrniti vplačano šolnino. VDSS sodba Pdp 810/2012 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 31.01.2013 odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku po tem, ko mu je določila delo na drugem delovnem mestu – na blagajni, odredila, da ga vseskozi spremlja varnostnik (ko je delal s strankami, ko je odšel na malico, ko je odšel na WC, …), je povsem neprimeren in pretiran poseg v tožnikovo osebno sfero, v njegovo osebno integriteto in dostojanstvo, ki s strani tožnika ni bil z ničemer izzvan (tožnik je bil do tedaj neproblematičen delavec, ni kradel ali uničeval blaga oziroma toženi stranki ni povzročal nikakršnekoli škode. Opisano ravnanje in druga ugotovljena ravnanja tožene stranke (neprimerno in žaljivo ravnanje vodje poslovalnice do tožnika idr., z izjemo odredbe) predstavljajo sistematično, graje vredno oziroma očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, ki je bilo usmerjeno proti tožniku, s čimer je tožena stranka uresničila vse znake trpinčenja. VDSS sodba Pdp 535/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 17.09.2014 odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev prepovedi diskriminacije na delovnem mestu Tožena stranka je uspela dokazati, da ni šlo za psihično nasilje nad tožnico ter da je naredila vse potrebno, da tožnico obvaruje pred nadlegovanjem oziroma trpinčenjem na delovnem mestu in da tožnice ni postavljala v neenakopraven položaj ali ji priznala manj pravic in ugodnosti v primerjavi s sodelavci. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ni utemeljen. Opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju dejstva, da tožnica ni imela s strani pristojnih organov ugotovljenih zdravstvenih omejitev, ni mogoče šteti za izpostavljanje tožnice za zdravje neugodnim klimatskim vplivom, saj je bilo ugotovljeno, da so bili vsi delavci, ki so delali v proizvodni hali, izpostavljeni takim vplivom, torej odpiranju vhodnih vrat in prepihu, hladnemu zraku. VDSS sodba in sklep Pdp 730/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.11.2014 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - razrešitev - poslovodna oseba Tožnica je bila razrešena s funkcije predsednice uprave s sklepom iz krivdnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odpravnine v višini šest mesečnih bruto plač na podlagi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker je štelo, da je sklep o razrešitvi tožnice iz krivdnih razlogov pravnomočen in zato sodišče vanj ne more posegati. To stališče je materialnopravno zmotno. V sporu o pravici do odpravnine zaradi neutemeljene razrešitve s funkcije predsednice uprave družbe mora sodišče presojati, ali je bila razrešitev utemeljena. VDSS sodba in sklep Pdp 1466/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.04.2015 trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - kaznovalna funkcija odškodnine Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so ravnanja glavne inšpektorice A.A., ki je tožnici kot nadrejena brez strokovno utemeljenih razlogov odvzela vsa pooblastila za vodenje službe ter delovna sredstva, predstavljala sistematično, graje vredno ravnanje, ki je bilo usmerjeno proti tožnici, s čimer je tožena stranka uresničila vse znake trpinčenja. Pravilna je tudi ugotovitev, da je zaradi navedenih ravnanj tožene stranke tožnici nastala škoda na zdravju, da je podana vzročna zveza med nastankom škode ter protipravnim ravnanjem tožene stranke ter da toženi stranki ni uspelo dokazati, da ni krivdno odgovorna oziroma da ni ravnala malomarno. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožene stranke zahtevala odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu, po temelju utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.Neutemeljena je pritožbena navedba tožnice, da bi morala imeti prisojena odškodnina tudi kaznovalno funkcijo za toženo... VDSS sodba Pdp 1233/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 04.12.2014 odškodninska odgovornost delodajalca - okrnitev osebnostnih pravic - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - razžalitev dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - javni uslužbenec - diskriminacija - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu Tožena stranka ni maltretirala tožnika na delovnem mestu oziroma mu je zagotavljala delovne pogoje v skladu z 42. členom ZDR. Ravnanja zaposlenih pri toženi stranki (župan oziroma občinski funkcionarji in delavci naj bi se do njega nesramno in žaljivo vedli, z namenom doseči prenos lastninske pravice na njegovih solastnih nepremičninah, po katerih je potekala kategorizirana javna pot,...) ni mogoče opredeliti kot trpinčenja na delu, zato tožnikovo subjektivno dojemanje ravnanja delavcev tožene stranke kot trpinčenja na delu ni relevantno. Mobbing ni bil podan, zato ni podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi opravičevalo priznanje odškodnine zaradi kršenja osebnostnih pravic. VDSS sodba Pdp 552/2013 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.11.2013 odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu Izvedeni dokazi ne potrjujejo tožničinih trditev, da je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu (tožničina selitev iz ene v pisane v drugo ni bila namerna, temveč je bila posledica reorganizacije; tožnica je imela dostop do informacij, ki jih je potrebovala pri opravljanju svojega dela ...). Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
