<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS00008131
Vrsta:Članki
Datum objave:12.02.2018
Publikacija:Pravosodni bilten (PB) št. 3/2016, str. 249
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:vpis v sodni register - subjekt vpisa v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo - zasebni vrtec - podružnica - uporaba določb ZGD - prokura - obseg pooblastila prokurista - prijava poslovnega naslova - soglasje lastnika nepremičnine - overjena izjava - odsvojitev poslovnega deleža - vrednost osnovnega kapitala družbe - podružnica tujega podjetja - izbris iz sodnega registra - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe z omejeno odgovornostjo - revizorjevo poročilo - pridobivanje lastnih poslovnih deležev - rezerve za lastni poslovni delež - predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta - vstop novega družbenika - povečanje osnovnega kapitala z vložki - zavarovalnica - prenos podjetja - mnenje ustanovitvenega revizorja - obseg sodne presoje - ustanovitev pridobitvene opcije - obremenitev poslovnega deleža - oddelitev s prevzemom - vpis oddelitve v sodni register - predložitev pogodbe registrskemu sodišču
Področje:SODNI REGISTER
Avtor:mag. Darja Novak Krajšek

Besedilo

Odgovori na vprašanja registrske šole 2016

Opombe

Mogoči odgovori na vprašanja iz prakse, obravnavani na registrski šoli 2016. Prispevek avtorice je del članka, ki so ga pripravile tudi avtorice Nada Mitrović, Tadeja Zima Jenull in mag. Katarina Vodopivec.

Celotno besedilo

1. Zasebni vrtec, ki je organiziran v statusni obliki d.o.o., želi ustanoviti podružnico. Ali je to dopustno glede na določila ZOFVI (45. člen - dopušča podružnice le za javne vrtce). Ali bi lahko podružnico ustanovil zasebni vrtec, ki ima obliko zavoda (3. člen Zsreg)?

Odgovor:

Organizacijske oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja ureja 7. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)(1) , ki določa, da se vrtec in šola lahko ustanovita kot:

- vzgojno-izobraževalni zavod;

- gospodarska družba;

- organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe (enota že obstoječe pravne osebe).

Vendar je v naslednjih odstavkih 7. člena določeno:

- da se osnovna šola in gimnazija lahko ustanovita kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda;

- da se javni vrtec ali javna šola lahko ustanovita kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda ali druge pravne osebe javnega prava.

Kar pomeni, da se osnovna šola, gimnazija, javni vrtec in javna šola ne morejo organizirati kot gospodarska družba.

Zasebni vrtec pa se lahko organizira kot:

- vzgojno-izobraževalni zavod;

- gospodarska družba;

- organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe.

45. člen ZOFVI se nanaša le na organiziranje javnih vrtcev in javnih šol. Glede javnih vrtcev in javnih šol predpisuje, da se v njih lahko organizirajo enote vrtcev oziroma podružnice šol. Tako tudi v javnih vrtcih niso mogoče podružnice, pač pa le posamezne organizacijske enote. Podružnice so mogoče v javnih šolah za izvajanje izobraževalnega programa na različnih lokacijah.

Statusne značilnosti in organizacijo zasebnih vrtcev, organiziranih kot vzgojno-izobraževalni zavodi, ureja Zakon o zavodih (v nadaljevanju besedila: ZZav)(2). Za zasebne vrtce, ki so organizirani kot gospodarske družbe, pa ZGD-1(3) .

ZZav v 56. členu določa, da se v sodni register vpišeta zavod, ki je pravna oseba in njegova organizacijska enota, ki ima pooblastila v pravnem prometu. Izrecno govori torej o organizacijski enoti in ne o podružnici. Tudi iz drugih členov, ki urejajo organizacijo in statusna preoblikovanja zavodov, ne izhaja, da bi zavod lahko imel podružnice. Iz 20. člena ZZav izhaja, da lahko zavod ustanovi drug zavod ali podjetje. Po 51., 52. in 53. členu ZZav se zavodi lahko združujejo v skupnosti zavodov, zbornice ali druga splošna združenja, lahko se pripojijo, spojijo ali razdelijo, lahko se izločijo iz zavoda tudi posamezne njihove organizacijske enote in pripojijo k drugemu zavodu, organizacijske enote zavoda se lahko organizirajo tudi kot samostojni zavod ali kot podjetje. Niti iz 7. člena ZOFVI niti iz določb ZZav ne izhaja, da bi lahko imeli zasebni vrtci, organizirani v obliki zavodov, podružnice.

Če je zasebni vrtec organiziran v obliki d.o.o., se zanj uporabljajo določbe ZGD-1. 31. člen ZGD-1 pa dovoljuje, da ima družba podružnice, ki so ločene od sedeža družbe in se vpišejo v sodni register, čeprav niso pravne osebe.

2. Novi tretji odstavek 35. člena ZGD-1 določa, da prokurist v mejah iz prvega odstavka tega člena (upravičenja prokure za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin) zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Ali to pomeni, da lahko prokurist vloži predlog v imenu družbe ter lahko podpiše družbeno pogodbo in potrdilo poslovodje o spremembah družbene pogodbe glede dejavnosti, sedeža, firme tudi v registrskih postopkih? Ali je s to določbo prokurist, razen dveh zakonskih omejitev, izenačen v vseh pravnih dejanjih z zakonitim zastopnikom direktorjem?

Odgovor:

Že pred spremembo 35. člena ZGD-1 (novim tretjim odstavkom 35. člena) je bilo v odločbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 229/2008 z dne 13. 10. 2009 zavzeto stališče, da je prokura splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj, razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin. Nadalje pa še, da prokura vsebuje tudi upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku. Zato lahko prokurist tudi brez posebnega pooblastila podeli pooblastilo odvetniku za zastopanje družbe v pravdnem postopku. Tako stališče zdaj v celoti podpira tudi novi tretji odstavek 35. člena ZGD-1.

Po 35. členu ZGD-1 se prokura opravičuje za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen glede odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin. To pomeni, da je prokurist v teh mejah pristojen za zastopanje družbe pri izjavljanju njene volje tretjim osebam v enakem obsegu kot zakoniti zastopnik, kar velja tudi za zastopanje v sodnih in drugih postopkih. Zato lahko prokurist v imenu družbe sklepa in podpisuje pogodbe ter vlaga predloge za vpis sprememb v sodni register. Pri zastopanju je popolnoma izenačen z zakonitim zastopnikom, razen glede poslov odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin. Ni pa izenačen z zakonitim zastopnikom glede sprejemanja odločitev o sklepanju pravnih poslov. Sprejemanje takih odločitev namreč pomeni vodenje poslov, kar pa je v izključni pristojnosti poslovodje.

Brez utemeljenega razloga registrsko sodišče ni dolžno preverjati, ali ima prokurist za sklepanje pravnega posla soglasje poslovodje; razen če je kakšen od udeležencev postopka ugovarjal, da je prokurist sklenil pravni posel brez vednosti poslovodje.

Prokurist lahko v imenu družbe, ki kot družbenik ustanavlja novo družbo, sklene in podpiše družbeno pogodbo; razen če družba, ki jo zastopa, ob ustanovitvi vlaga stvarni vložek v obliki nepremičnine (ker nima upravičenja za razpolaganje z nepremičninami).

Prokurist ne more podpisati potrdila o sprejetih spremembah družbene pogodbe, glede dejavnosti, sedeža in firme. Pri tem potrdilu namreč ne gre za pravno dejanje v imenu družbe, gre za izjavo zakonitega zastopnika družbe o verodostojnosti predloženega čistopisa družbene pogodbe. Torej za potrdilo, da se čistopis družbene pogodbe ujema s sprejetimi sklepi družbenikov. Zato take izjave ni dovoljeno dati prek pooblaščenca, pač pa le osebno.

Ali lahko prokurist namesto direktorja za družbo podpiše izjavo lastnika objekta po 4. členu ZSReg?

Odgovor:

Izjave lastnika objekta po 4. členu ZSReg ne more namesto poslovodje podpisati prokurist, saj nima pooblastila za razpolaganje z nepremičninami. Dano dovoljenje tretji osebi, da sme poslovati v nepremičnini subjekta vpisa in v njej prijaviti svoj poslovni naslov, pomeni razpolaganje z nepremičnino.

Ali se lahko vpiše sprememba poslovnega naslova na podlagi splošnega pooblastila lastnika objekta pooblaščencu, da lahko kateri koli družbi dovoli poslovanje na naslovu v smislu 4. člena ZSReg?

Odgovor:

Ker 4. člen Zakona o sodnem registru (ZSReg)(4) za prijavo poslovnega naslova v tuji nepremičnini zahteva overjeno izjavo lastnika nepremičnine o soglasju oziroma dovoljenju, take izjave ne more namesto lastnika dati pooblaščenec, ampak zgolj lastnik osebno. Iz namena zakonske zahteve o overitvi izjave, ki je namenjena temu, da notar ali pristojna oseba upravne enote preveri, ali izjavo res daje podpisana oseba, izhaja, da jo namesto te osebe ne more dati nekdo drug.

3. Pri odsvojitvah poslovnih deležev več osebam imajo notarji včasih težave s preračunavanjem osnovnega kapitala oziroma poslovnih deležev. Kakšen način je pravilen? Ali se preračunava iz odstotkov v EUR oziroma iz poslovnih deležev v osnovne vložke ali obratno (rezultati oziroma zneski in odstotki so lahko zelo različni, odvisno od tega, kako se preračunava)?

Odgovor: Pri odsvojitvi poslovnega deleža več osebam je potrebna delitev poslovnega deleža, ki je po prvem odstavku 483. člena ZGD-1 dovoljena. V tem primeru nastane še en ali več novih samostojnih poslovnih deležev. Edina zakonska zahteva, ki za tako situacijo izhaja iz ZGD-1 (drugi odstavek 483. člena ZGD-1), je, da vrednost z delitvijo nastalih novih poslovnih deležev ne sme biti nižja od 50 EUR. Pri delitvi poslovnih deležev je pomembno le to, da se seštevek zneskov osnovnih vložkov in seštevek odstotkov (ali ulomkov) vseh novonastalih poslovnih deležev povsem ujemata z zneskom osnovnega vložka in odstotkom (ali ulomkom) prejšnjega poslovnega deleža. Le če bi se pri taki odsvojitvi poseglo v poslovne deleže drugih družbenikov, ker bi na primer seštevek vseh novonastalih poslovnih deležev nominalno ali odstotkovno presegal prejšnji poslovni delež odsvojitelja ali bil od njega manjši, kar bi povzročilo, da seštevek vseh nominalnih zneskov vložkov ne bi več ustrezal višini registriranega osnovnega kapitala oziroma bi seštevek vseh poslovnih deležev presegal 100 odstotkov ali bil manjši od 100 odstotkov, registrsko sodišče vpisa ne bi smelo dovoliti. Pri odsvajanju dela ali delov poslovnega deleža tudi ne sme priti do situacije, da bi se novonastali poslovni deleži izrazili v ulomku, če so poslovni deleži drugih družbenikov izraženi v odstotkih, ali da bi se novi poslovni deleži izrazili v odstotkih, če so vsi drugi v ulomkih.

4. Kakšen je pravilen postopek izbrisa tuje podružnice?

Kako je z izbrisom, če je tuja matična družba že izbrisana iz registra v matični državi?

Kdo je upravičen vložiti predlog za izbris tuje podružnice pri notarju?

Odgovor:

Tuja podružnica je del tuje pravne osebe. Da je tuja podružnica lahko vpisana v naš sodni register, mora biti ustanovljena skladno s pravili slovenskega prava, kar velja tudi za njeno prenehanje z izbrisom iz sodnega registra. Uredbi ES št. 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), in št. 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbeno obligacijska razmerja (Rim I), v 1. členu izrecno izvzemata svojo uporabo za vprašanja statusnega prava, kot so ustanovitev, registracija, pravna in poslovna sposobnost, notranja organizacija in likvidacija pravnih oseb. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)(5) pa v 61. členu predpisuje, da je za vprašanja veljavnosti vpisov v javne registre izključno pristojno sodišče, na katerem se tak register vodi. To pomeni, da se veljavnost vpisov v javne registre vedno presoja po pravu države, v kateri se vodi tak register. V primeru subjektov, vpisanih v sodni register v državi Sloveniji, torej velja pravo Republike Slovenije.

ZGD-1 ima o podružnici tujih podjetij natančna pravila glede vpisa tuje podružnice v sodni register, glede pravne narave tuje podružnice in glede odgovornosti za njene obveznosti, za razliko od podružnic domačih družb, za katere v 31. členu predpisuje le to, da niso pravne osebe, a smejo opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.

ZGD-1 v 677. členu predpisuje, da prijavo za vpis tuje podružnice v sodni register vloži zastopnik tujega podjetja in da je k prijavi treba priložiti sklep poslovodstva o ustanovitvi podružnice. O ukinitvi tuje podružnice ZGD-1 nima posebne določbe. Vendar pa je logično, da tudi o ukinitvi tuje podružnice odloči isti organ, ki je sprejel sklep o njeni ustanovitvi, torej pristojni organ tujega matičnega podjetja. Vpis prenehanja podružnice ureja Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register enotno za domačo in tudi za tujo podružnico. V 82. členu določa, da je predlogu za vpis prenehanja podružnice treba priložiti sklep ustanovitelja o prenehanju podružnice. Kar pri tuji podružnici pomeni sklep tujega matičnega podjetja, ki ga podpiše njegov zakoniti zastopnik (poslovodstvo).

V zvezi z izbrisom tuje podružnice iz sodnega registra je tudi iz odločbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cpg 1522/2015 z dne 18. 11. 2015 razvidno, da se za vpis prenehanja tuje podružnice uporablja 82. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register(6).

Če je bila tuja pravna oseba izbrisana iz registra v svoji matični državi, je prenehala obstajati. V kolikor so njeni zakoniti zastopniki pred ukinitvijo "pozabili" poskrbeti tudi za izbris podružnice v Sloveniji, je pomembno, zakaj je bila tuja družba izbrisana iz registra. Če je bil razlog izbrisa njena statusna sprememba (npr. pripojitev), ima pravnega naslednika, ki lahko poskrbi za vložitev predloga izbrisa njene podružnice v Sloveniji. Če je bila tuja družba izbrisana zaradi redne oziroma prisilne likvidacije ali morda po zaključku stečajnega postopka, bi seveda moral likvidacijski oziroma stečajni upravitelj pred njenim izbrisom poskrbeti tudi za izbris podružnice v Sloveniji. Po izbrisu tuje matične družbe iz registra seveda ni več njenega zakonitega zastopnika, da bi lahko vložil predlog za izbris podružnice oziroma dal pooblastilo notarju za vložitev takega predloga. Da pa bi smelo registrsko sodišče tujo podružnico zaradi prenehanja njene matične družbe izbrisati iz sodnega registra kar po uradni dolžnosti, za to ni pravne podlage.

Čeprav tuja podružnica ni pravna oseba, ima po 2. točki drugega odstavka 3. člena ZSReg status subjekta vpisa. V naš sodni register vpisani zastopnik podružnice je po drugem odstavku 23. člena ZSReg pooblaščen za njeno zastopanje v registrskem postopku. Zato menim, da lahko v primeru prenehanja tuje matične družbe izda pooblastilo notarju za vložitev predloga izbrisa tuje podružnice iz našega sodnega registra zastopnik te podružnice. Tuja podružnica po prenehanju tuje matične družbe predstavlja njeno premoženje. Komu to premoženje pripada, pa ureja pravo države, ki ji je izbrisana matična tuja družba pripadala.

5. Ali je v primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ko gre za več kot 100-odstotno povečanje osnovnega kapitala, potrebno revizorjevo poročilo, čeprav družba ni zavezana k revidiranju letnih poročil (četrti odstavek 476. člena ZGD-1)?

Odgovor:

Peti odstavek 517. člena ZGD-1 za povečanje osnovnega kapitala d.o.o. iz sredstev družbe predpisuje smiselno uporabo določb 358. in 359. člena ZGD-1 ter prvega odstavka 360. člena ZGD-1, razen določbe o revidiranju bilance, če družba ni zavezana k revidiranju letnih poročil. Pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe ni pomembna določba četrtega odstavka 476. člena ZGD-1, saj ta določba velja le za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, katerih vrednost presega 100.000,00 EUR. Pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe ne gre za vlaganje stvarnih vložkov, temveč za preoblikovanje posameznih kategorij že obstoječega lastnega kapitala družbe.

Pri takem povečanju osnovnega kapitala smiselno veljajo določbe 359. člena ZGD-1, da se lahko v osnovni kapital preoblikujejo naslednje postavke lastnega kapitala:

1. kapitalske rezerve iz 4. in 5. točke prvega odstavka 64. člena, torej naknadna vplačila družbenikov in zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala ali zmanjšanja z umikom deležev;

2. kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena, torej vplačani presežek kapitala (vplačani presežki nominalnih zneskov osnovnih vložkov), morebitni zneski, ki jih družbeniki dodatno vplačajo za pridobitev dodatnih pravic iz deležev, in naknadna vplačila družbenikov;

3. statutarne rezerve, če jih v ta namen določa družbena pogodba;

4. druge rezerve iz dobička;

5. preneseni dobiček;

6. sorazmerni del revalorizacijskega popravka tistih sestavin iz prejšnjih točk, ki so se preoblikovale v osnovni kapital.

Drugi odstavek 359. člena ZGD-1 zahteva, da morajo biti postavke lastnega kapitala, ki se preoblikujejo v osnovni kapital, izkazane v zadnji letni bilanci stanja ali vmesni bilanci stanja, pri čemer mora biti tudi vmesna bilanca stanja sestavljena v skladu s pravili o sestavi letne bilance. Pri delniških družbah se zahteva, da letno bilanco stanja ali vmesno bilanco stanja, ki je predložena kot dokaz obstoja postavk lastnega kapitala, namenjenih povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, pregleda revizor, ki mora o njej dati mnenje brez pridržka. Za d.o.o. peti odstavek 517. člena ZGD-1 prav glede teh bilanc izključuje dolžnost revidiranja oziroma dolžnost pridobitve mnenja revizorja, če družba sicer ni zavezana k revidiranju letnih poročil. Kar pomeni, da pri d.o.o., ki ni zavezana k revidiranju bilanc, ni potrebno mnenje revizorja, in to ne glede na višino osnovnega kapitala, povečanega iz sredstev družbe. Torej tudi v primeru 100-odstotnega povečanja osnovnega kapitala. Veljata tudi za d.o.o. zahtevi, da presečni bilančni dan predloženih bilanc, na podlagi katerih se povečuje osnovni kapital, na dan vložitve predloga za registracijo ne sme biti starejši od osmih mesecev (prvi odstavek 360. člena ZGD-1) in da povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe sploh ni dovoljeno, če je v bilanci stanja izkazana prenesena izguba ali čista izguba poslovnega leta (tretji odstavek 359. člena ZGD-1).

Dodatno vprašanje OŽ Maribor

1. ZGD-1 v drugem odstavku 359. člena določa, da morajo biti postavke lastnega kapitala, ki se preoblikujejo v osnovni kapital, izkazane v zadnji letni bilanci stanja ali vmesni bilanci stanja. 360. člen pa določa, da mora sklep o povečanju temeljiti na bilanci stanja, katere bilančni presečni dan je največ osem mesecev pred vložitvijo predloga za vpis povečanja osnovnega kapitala.

Vprašanje: Ali lahko družba marca sprejme sklep, da se v osnovni kapital preoblikujejo postavke lastnega kapitala na podlagi vmesne bilance iz septembra preteklega leta (4 mesece pred letno bilanco stanja) glede na to, da je bila vmes že narejena letna bilanca (3 mesece pred sprejetjem sklepa), oziroma ali je vmesna bilanca stanja namenjena le povečanju osnovnega kapitala med letnima bilancama stanja?

Odgovor:

Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe seveda ne more temeljiti na vmesni bilanci, starejši od letne bilance. Vmesna bilanca je lahko ustrezna podlaga le, če je izdelana med poslovnim letom. Torej po letni bilanci, in to zato, ker je v času od izdelave letne bilance do predvidenega sklepa o povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala prišlo do takih sprememb v premoženjskem stanju družbe, da letna bilanca ne izraža več pravega premoženjskega stanja družbe. Izdelava vmesne bilance je predvidena predvsem, kadar je ob odločanju o spremembi osnovnega kapitala od presečnega dne letne bilance minilo že več kot osem mesecev.

2. AB je vložil predlog za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe na podlagi vmesne bilance stanja na dan 1. 1. 2016.

Vprašanje: Ali lahko družba naredi vmesno bilanco stanja na dan 1. 1., torej naslednji dan, ko je bila narejena letna bilanca (31. 12.)?

Odgovor:

Vmesna bilanca, izdelana le en dan po letni bilanci, ni ustrezna podlaga za spremembo osnovnega kapitala. Vmesna bilanca je namenjena predvsem temu, da lahko subjekti izvedejo povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala tudi v času, ko je od presečnega datuma zadnje letne bilance že preteklo osem mesecev. Vmesna bilanca je sprejemljiva, ko pride do izrazitih sprememb v premoženjskem stanju družbe, do kakršnih pa v enem dnevu ne more priti.

6. Družba odkupi od izstopajočega družbenika poslovni delež in tako pridobi lastni poslovni delež. Družbenik, ki izstopi, predloži izjavo, da ima družba do njega poravnane vse finančne obveznosti. V sprejetih sklepih družbeniki zapišejo, da se oblikujejo rezerve za odkup lastnega poslovnega deleža. Ali je to dovolj ali je treba priložiti bilanco, iz katere izhaja, da so rezerve že oblikovane - glede na to, da je bilo izplačilo družbeniku za odkup poslovnega deleža že opravljeno?

Odgovor:

500. člen ZGD-1 predpisuje, da mora d.o.o. oblikovati rezerve za lastni poslovni delež, še preden izvrši plačilo za pridobitev lastnega poslovnega deleža. Kar pomeni, da mora imeti v letni bilanci stanja ali vmesni bilanci stanja oblikovane rezerve za lastni poslovni delež v ustrezni višini. Šele po oblikovanju teh rezerv sme družba družbeniku plačati pridobljeni poslovni delež. Zato samo sklep družbenikov o oblikovanju teh rezerv še ne zadošča, rezerve morajo biti oblikovane že tudi v bilanci stanja. Če niso bile, ima po mojem mnenju družba možnost, da izdela vmesno bilanco, v kateri ustrezno oblikuje rezerve za lastni poslovni delež; če ima seveda na razpolago ustrezne vire, iz katerih je dovoljeno oblikovanje teh rezerv. Vire rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže predpisuje 64. člen ZGD-1:

- čisti dobiček;

- preneseni dobiček;

- statutarne rezerve, določene v družbeni pogodbi za tak namen;

- morebitne druge rezerve iz dobička.

Če družba nima na razpolago ustreznih virov za oblikovanje rezerv za lastni poslovni delež, je bila pridobitev poslovnega deleža nezakonita, saj je bila v nasprotju s kogentno določbo ZGD-1, zato ni mogoč vpis pridobitve lastnega poslovnega deleža v sodni register, ker bi bilo kršeno pravilo iz 495. člena ZGD-1 o ohranjanju osnovnega kapitala, ki določa, da se premoženje, potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, ne sme izplačati družbenikom. Taka pridobitev lastnega poslovnega deleža je ničen pravni posel. Na ničnost je dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Če ima družba na razpolago ustrezne vire za oblikovanje rezerv za lasten poslovni delež, jih mora že pred vpisom lastnega poslovnega deleža v sodni register oblikovati v bilanci, ki je potrebna kot dokaz, da je bila pridobitev lastnega poslovnega deleža zakonita.

Za razumevanje lastnih poslovnih deležev sta koristna članka M. Kocbeka: Oblikovanje rezerv za lastni poslovni delež in zakonski rezervni sklad v d.o.o., Podjetje in delo, letnik 2011, št. 5, str. 905, in Izplačilo poslovnega deleža-kapitala izstopajočemu družbeniku v d.o.o., Pravna praksa, letnik 2004, št. 8-9, str. 8-9.

7. Predlagatelj (subjekt) je vložil predlog za vpis spremembe, in sicer glede članov nadzornega sveta. Priložil je odstopno izjavo člana organa nadzora in predlagal njegov izbris iz sodnega registra. ZGD-1 v drugem odstavku 254. člena določa, da organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače, prav tako je v družbeni pogodbi določeno, da ima družba tri člane organa nadzora. Skupščina novega člana organa nadzora ni imenovala. Ali lahko dovolimo tak vpis glede na določbo drugega odstavka 254. člena ZGD-1?

Odgovor:

V opisanem primeru nadzorni svet ne bo sestavljen v skladu z drugim odstavkom 254. člena ZGD-1 in družbeno pogodbo. Če ima d.o.o. nadzorni svet, se po določbi 514. člena ZGD-1 zanj smiselno uporabljajo določbe o nadzornem svetu d.d., če družbena pogodba ne določa drugače. Zakon ureja tudi situacijo, ko eden ali več članov nadzornega sveta iz katerega koli razloga manjka. 256. člen ZGD-1 za tak primer predpisuje, da ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče (v skladu s 50. členom ZGD-1 v nepravdnem gospodarskem postopku). In sicer za čas, dokler skupščina ne imenuje novega člana v skladu s statutom. Tudi za primer, če nadzorni svet nima zadostnega števila članov za sklepčnost, je v 276. členu ZGD-1 predpisano, da ga na predlog uprave imenuje sodišče. Uprava mora predlog za sodno imenovanje dati takoj, ko ugotovi, da število članov nadzornega sveta ni zadostno za sklepčnost. Zato lahko ugotovimo, da so začasne nepopolne sestave nadzornega sveta dopustne in da registrsko sodišče ne more zavrniti predlaganega vpisa izstopa člana nadzornega sveta samo zato, ker namesto njega še ni bil imenovan nov član.

8. Povečanje osnovnega kapitala z denarnim vložkom, presežek vplačanega kapitala

S sklepom družbenikov je določeno, da se povečanje osnovnega kapitala družbe izvede z novim osnovnim vložkom, ki ga zagotovi vstopajoči družbenik, in sicer z vplačilom denarnega vložka v znesku 15.000,00 EUR, pravica do vplačila novih denarnih vložkov obstoječih družbenikov se izključi. V sklepih je določeno, da se osnovni kapital poveča za 500,00 EUR. Novi osnovni vložek v nominalni višini 500,00 EUR prevzame vstopajoči družbenik, razlika 10.000,00 EUR pa bo vplačana in knjižena kot presežek kapitala. K predlogu je predloženo potrdilo o vplačilu 500,00 EUR.

Vprašanje:

- Ali je dovolj, da vstopajoči družbenik vplača samo 500,00 EUR, za kolikor se dejansko poveča osnovni kapital družbe, ali pa bi moral vplačati celoten znesek 15.000,00 EUR, tudi presežek kapitala? Stranke včasih določijo tudi datum, do kdaj mora biti plačan celoten denarni vložek-presežek kapitala. Če je ta datum enkrat v prihodnosti, nimamo podlage, da zahtevamo tako potrdilo. Kaj pa, če rok za vplačilo presežka kapitala poteče pred vpisom spremembe osnovnega kapitala v sodni register? Ali moramo takrat zahtevati potrdilo o vplačilu celotnega zneska, tudi presežka, ali je dovolj potrdilo o vplačilu 500,00 EUR, za kolikor se dejansko poveča osnovni kapital, vplačilo presežka kapitala pa nas ne zanima?

Odgovor:

Presežek kapitala nastane ob ustanovitvi družbe ali povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki, kadar družbeniki vplačajo vložke, katerih vrednost je večja od nominalnih zneskov poslovnih deležev, ki jih pridobijo z vplačili vložkov. V takih primerih je treba oblikovati kapitalske rezerve v višini razlike med celotnimi zneski vplačanih vložkov in nominalnimi zneski pridobljenih poslovnih deležev.

Za povečanje osnovnega kapitala d.o.o. z novimi vložki četrti odstavek 517. člena ZGD-1 predpisuje smiselno uporabo določb 475. člena ZGD-1. Torej določb o vplačilu osnovnega kapitala ob ustanovitvi družbe. Za ustanovitev d.o.o. je v četrtem odstavku 475. člena ZGD-1 predpisano, da mora vsak družbenik pred prijavo za vpis v sodni register zagotoviti vsaj eno četrtino denarnega osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7.500,00 EUR. Ta zahteva pri povečanju osnovnega kapitala ni smiselna, saj je moral biti osnovni kapital v višini najmanj 7.500,00 EUR zagotovljen že ob ustanovitvi družbe. Iz vprašanja izhaja, da se je družbenik zavezal vplačati 15.000,00 EUR za osnovni vložek v nominalnem znesku 500 EUR, za kolikor se bo povečal tudi osnovni kapital. Za registrsko sodišče je pomembno le to, da je ob vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodni register vplačana v premoženje družbe vrednost oziroma denarni znesek, ki ustreza višini povečanja osnovnega kapitala. Vplačilo presežka vrednosti kapitala mora od družbenika izterjati poslovodja družbe v roku, ki je bil v skladu s 484. členom ZGD-1 dogovorjen v pogodbi z družbenikom. Kapitalske rezerve se nato oblikujejo šele po vplačilu tudi presežka vrednosti kapitala.

9. Spremenjen Zakon o zavarovalništvu

Katere so spremembe zakona, ki vplivajo na vpise v sodni register?

Odgovor:

Za zavarovalnice Zakon o zavarovalništvu (v nadaljevanju besedila: Zzavar-1)(7) vsebuje precej specialnih določb, pomembnih za vpise v sodni register:

- zavarovalnica je lahko organizirana v pravnoorganizacijski obliki d.d., evropske d.d. (SE) ali d.o.o., pozavarovalnica pa le v obliki d.d. ali SE (24. člen ZZavar-1);

- po 29. členu ZZavar-1 je najnižji znesek osnovnega kapitala zavarovalnice enak višini zahtevanega minimalnega kapitala iz drugega odstavka 233. člena:

2.500.000,00 EUR pri zavarovalnici, ki opravlja posle premoženjskega zavarovanja;

3.700.000,00 EUR pri zavarovalnici, ki opravlja posle življenjskega zavarovanja;

3.600.000,00 EUR pri pozavarovalnici;

- delnice zavarovalnice se lahko glasijo le na ime, lahko so vplačane le v denarju in morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve ali vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register (prvi odstavek 30. člena);

- izjemi od pravila, da morajo biti delnice vplačane v denarju, sta ustanovitev ali povečanje osnovnega kapitala zaradi izvedbe združitve ali delitve ter primer povečanja osnovnega kapitala z delnicami druge zavarovalnice kot stvarnim vložkom, če je bilo za tako povečanje osnovnega kapitala pridobljeno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (drugi odstavek 30. člena);

- za pridobitev deleža zavarovalnice, s katerim bi se dosegel ali presegel kvalificirani delež (neposredno ali posredno imetništvo najmanj 10 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj 10 odstotkov deleža v kapitalu), je potrebno predhodno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (31. člen);

- zavarovalnica ima lahko dvotirni ali enotirni sistem upravljanja (54. člen);

- upravni odbor ima najmanj dva izvršna direktorja, za izvršnega direktorja pa je lahko imenovana največ ena polovica članov upravnega odbora;

- uprava ima najmanj dva člana, ki zastopata skupaj, nihče od članov uprave oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje za celoten obseg poslov iz dejavnosti zavarovalnice (56. člen);

- za člana uprave zavarovalnice je potrebno dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor (59. člen) in brez tega dovoljenja član uprave ne sme niti nastopiti niti opravljati funkcije;

- prokura se lahko podeli le osebi, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave, vendar pa prokurist ne potrebuje dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor (60. člen);

- zavarovalnica potrebuje za udeležbo pri združitvi ali delitvi, za ustanovitev z združitvijo ali delitvijo nastale nove družbe ter tudi za vsa druga statusna preoblikovanja pred vpisom v sodni register ustrezno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za tako statusno spremembo (125. člen);

- zavarovalnica iz tretje države, ki ni članica EU, lahko ustanovi podružnico v Sloveniji le, če pridobi predhodno dovoljenje za njeno ustanovitev Agencije za zavarovalni nadzor (138. člen).

10. Mnenje ustanovitvenega revizorja

Ali je ob prenosu podjetja podjetnika na novo kapitalsko družbo treba imeti tudi mnenje ustanovitvenega revizorja o ustanovitvi družbe?

Odgovor:

Drugi odstavek 669. člena ZGD-1 določa, da mora ustanovitev nove družbe s prenosom podjetja podjetnika pregledati ustanovitveni revizor. Če je novoustanovljena družba d.o.o. in vrednost prenesenega podjetja ni večja od vrednosti, določene v četrtem odstavku 476. člena (100.000,00 EUR), ustanovitvena revizija ni potrebna. Pri tem opozarjam na dikcijo "vrednost prenesenega podjetja", kar seveda ni enako znesku, vloženem v osnovni kapital nove družbe. Če gre za ustanovitev nove d.o.o. s prenosom podjetja podjetnika in je iz bilance stanja podjetnika razvidno, da je višina t. i. podjetnikovega kapitala višja od 100.000,00 EUR, je potrebna tudi za ustanovitev d.o.o. ustanovitvena revizija. Pa čeprav bo morda imela nova d.o.o. osnovni kapital zgolj 7.500,00 EUR, presežek kapitala pa bo prenesen v kapitalske rezerve. Nasprotno bi bilo mogoče takoj po vpisu ustanovitve družbe v sodni register brez revizije iz sredstev družbe (kapitalskih rezerv) v več korakih izvesti povečanje osnovnega kapitala prek 100.000,00 EUR in s tem izigrati namen ustanovitvene revizije.

Pri prenosu podjetja podjetnika na novo d.d. je ustanovitvena revizija obvezna ne glede na vrednost podjetnikovega prenesenega podjetja. Podjetje podjetnika predstavlja stvarni vložek, zato gre za primer ustanovitve d.d. iz četrte alineje drugega odstavka 194. člena ZGD-1 in mora ustanovitev pregledati eden ali več ustanovitvenih revizorjev, ki jih imenuje sodišče (tretji odstavek 194. člena ZGD-1). Razen če gre za situacijo iz druge alineje prvega odstavka 194. a člena ZGD-1, ko je podjetje podjetnika že vrednotil revizor v skladu s splošno priznanimi standardi in načeli vrednotenja največ šest mesecev pred dnevom prenosa podjetja na novo d.d.

11. Kakšen je obseg presoje registrskega sodišča v primeru, ko družba pridobiva lasten poslovni delež ter izkazuje izgubo in negativno stanje na vseh postavkah, iz katerih se lahko oblikujejo rezerve za lastne poslovne deleže, in je jasno, da rezerv za lastne poslovne deleže v letu, v katerem te pridobiva, ne more oblikovati. Ali lahko zahtevamo bilanco ali vmesno bilanco (uredba tega ne zahteva) v primerih, ko to dejstvo ugotovimo iz vpogleda v JOLP? Navedeno se mi zdi pomembno z vidika namena, ki ga ima kapital družbe, kajti s pridobivanjem lastnega poslovnega deleža družba izgublja svoje realno premoženje, ogroža svoj obstoj in posledično upnike. Nekatere družbe imajo zelo visoke lastne poslovne deleže. (Ob pripombah na predlog novele ZGD-1 je zaslediti enega od predlogov Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da se zaradi netransparentnosti 500. člen ZGD-1 spremeni tako, da se celo popolnoma omeji pridobitev lastnega poslovnega deleža.)

Odgovor:

Če družba lasten poslovni delež pridobiva odplačno, sme registrsko sodišče ob predlogu vpisa poslovnega deleža v sodni register zahtevati predložitev letne ali vmesne bilance, čeprav Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ne predpisuje obveznosti njene predložitve. Sodišče mora preveriti zakonitost pridobitve lastnega poslovnega deleža in po uradni dolžnosti paziti na morebitno ničnost pravnih poslov. Če je iz bilance razvidno, da družba nima virov, iz katerih bi smela oblikovati rezerve za lastni poslovni delež, iz pogodbe, na podlagi katere je pridobila lastni poslovni delež, pa izhaja, da je pridobitev deleža odplačna (da bo družba delež dolžna plačati), je očitno, da gre za kršitev kogentne določbe 495. člena ZGD-1 o dolžnosti ohranjanja osnovnega kapitala. Kršitve kogentnih predpisov imajo za posledico ničnost pravnih poslov. Če družba takega deleža ne more plačati iz dovoljenih virov, ker jih sploh nima, a je po pogodbi zavezana k plačilu, je ničen tudi sam pravni posel pridobitve lastnega poslovnega deleža.

Pridobitev lastnega poslovnega deleža kljub odsotnosti virov za oblikovanje rezerv za lasten poslovni delež je dopustna, če ga družba pridobi brezplačno, če je bil ta poslovni delež pred tem v celoti vplačan (prvi odstavek 500. člena ZGD-1).

Za razumevanje načela ohranjanja osnovnega kapitala je koristen članek P. Podgorelca Ohranjanje osnovnega kapitala pri d.o.o., Podjetje in delo, letnik 2006, št. 8, str. 1669.

12. Opcijski zavezanec kot imetnik edinega poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo z opcijskim upravičencem (ki je dejansko edina oseba, pooblaščena za zastopanje v tej isti družbi) sklene pogodbo o ustanovitvi pridobitvene opcije, v kateri navaja, da je namen strank pri sklenitvi te pogodbe opcijskemu upravičencu zagotoviti oblikovalno upravičenje, na podlagi katerega bo z enostransko izjavo svoje volje dosegel učinkovanje pogodbe o prenosu poslovnega deleža in z njo brez nadaljnjega sodelovanja opcijskega zavezanca postal imetnik 51 odstotkov poslovnega deleža v tej družbi. Za zavarovanje dogovorjene pridobitvene opcije se opcijski zavezanec zaveže, da svojega deleža med trajanjem pridobitvene opcije ne bo odtujil ali obremenil brez soglasja opcijskega upravičenca. Za primer, da opcijski zavezanec ne bi upošteval določb o zavarovanju oziroma da bi neodvisno od njegove volje prišlo do obremenitve poslovnega deleža v tej družbi, določita pogodbeno kazen v višini 150.000,00 EUR, ki zapade v plačilo "ob nastopu katerega koli dejstva, ki bi pomenilo oviro v prostem razpolaganju opcijskega zavezanca oziroma pričakovano opcijskega upravičenca glede poslovnega deleža v tej družbi". Nadalje navaja, da sta opcijski upravičenec in zavezanec sporazumna, da pogodba o prenosu poslovnega deleža, ki predstavlja prilogo k tej pogodbi, šteje za sklenjeno z dnem uveljavitve opcijskega upravičenja s strani opcijskega upravičenja.

Predlagatelj na podlagi predloženih listin predlaga vpis obremenitve pri poslovnem deležu, in sicer tako, da se na podlagi notarskega zapisa potrditve pogodbe o ustanovitvi pridobitvene opcije pri 51-odstotnem poslovnem deležu ustanovi zastavna pravica v višini 150.000,00 EUR, ki zapade v plačilo ob nastopu katerega koli dejstva, ki bi pomenil oviro v prostem razpolaganju opcijskega zavezanca oziroma pričakovano opcijskega upravičenca glede poslovnega deleža v tej družbi, v korist opcijskega upravičenca.

Vprašanje: Ali je zahtevek za vpis obremenitve pri poslovnem deležu na podlagi pogodbe o ustanovitvi pridobitvene opcije oziroma pogodbe o prenosu poslovnega deleža utemeljen?

Odgovor:

Po drugem odstavku 2. člena ZSReg je sodni register namenjen vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Iz vprašanja izhaja, da je bila v obliki notarskega zapisa pogodbe o ustanovitvi pridobitvene opcije v zavarovanje upravičenja opcijskega upravičenca do pridobitve poslovnega deleža ustanovljena zastavna pravica. Zastavna pravica na poslovnem deležu lahko nastane tudi na podlagi pravnega posla (131. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ)(8) , to je na podlagi sporazuma strank, ki mora biti v obliki notarskega zapisa (190. člen SPZ v zvezi s tretjim odstavkom 481. člena ZGD-1). Da se lahko tudi zastavna pravica, ki je nastala na podlagi sporazuma strank, vpiše v sodni register, izhaja iz 47. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, ki določa, da je predlogu za vpis pravice tretjega na poslovnem deležu, ki je bila ustanovljena s pravnim poslom, treba priložiti odpravek notarskega zapisa pravnega posla o ustanovitvi te pravice. Zastavna pravica na podlagi pravnega posla sicer ne nastane šele z vpisom v sodni register, pač pa že s sklenitvijo notarskega zapisa. Namen vpisa tudi take zastavne pravice v sodni register je v učinku objave, saj ima taka zastavna pravica od dneva objave vpisa v sodni register pravni učinek tudi nasproti tretjim oziroma tistim, ki bodo morda na istem poslovnem deležu pozneje pridobili zastavno pravico. Za vpis take obremenitve poslovnega deleža v sodni register zato lahko najdemo pravno podlago v določbi 12. točke prvega odstavka 4. člena ZSReg, saj gre za podatek, pomemben za pravni promet.

Predlogu za vpis zastavne pravice na poslovnem deležu ter dogovorjene prepovedi obremenitve in razpolaganja s poslovnim deležem v sodni register na podlagi navedene opcijske pogodbe je zato mogoče ugoditi.

V zvezi z razumevanjem pravne narave opcijske pogodbe je koristna odločba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 526/2012 z dne 25. 4. 2013, iz katere je razvidno, da gre pri opcijskih pogodbah dejansko za dve pogodbi. Prva je opcijska pogodba, katere vsebina je dogovor o ustanovitvi opcije kot oblikovalne pravice, ki opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da z opcijsko izjavo doseže sklenitev glavne pogodbe, katere vsebina je že določena z opcijsko pogodbo. Glavna pogodba nastane po splošnih pravilih v trenutku prejema opcijske izjave, s katero opcijski upravičenec sprejme ponudbo za sklenitev glavne pogodbe, ki je že v sklenjeni opcijski pogodbi. Ker je za odsvojitev poslovnega deleža obvezna pogodba v obliki notarskega zapisa, morata biti opcijska pogodba in tudi izjava opcijskega upravičenca, s katero ta izjavi uveljavitev svojega opcijskega upravičenja, ki pomeni sprejetje ponudbe, zapisani v obliki notarskega zapisa.

13. Opazili smo, da nekateri notarji včasih pri vpisu vrste odgovornosti družbe kot družbenice v d.o.o. (torej pri lastnem poslovnem deležu družbe) zapišejo, da družba "polno odgovarja", in sicer po razlagi, da družba za obveznosti družbe polno odgovarja.

Prosimo za potrditev, da je tako stališče napačno, saj pri d.o.o. noben družbenik "ne odgovarja" za obveznosti družbe. Mogoče bi bilo smotrno že v e-VEM vnos neke zaščite, da se take stvari sploh ne bi mogle vpisovati.

Odgovor:

Tudi pri lastnem poslovnem deležu je mogoč zgolj vpis, da imetnik (subjekt vpisa) ne odgovarja (za obveznosti družbe). Za vpis polne odgovornosti (subjekta vpisa) za lastni poslovni delež ni pravne podlage in je nepravilen.

Dodatno vprašanje notarjev

Ali je pri oddelitvi s prevzemom obvezno pogodbo o oddelitvi in prevzemu objaviti mesec dni pred zasedanjem skupščine v sodnem registru? Pri oddelitvi s prevzemom se na podlagi tretjega odstavka 638. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo tudi določbe o pripojitvi. Če določbe o pripojitvi smiselno uporabimo, se lahko družbeniki vsake, pri oddelitvi udeležene družbe odpovejo pripravi skupščine (in s tem objavi pogodbe na sodnem registru mesec dni vnaprej). Taka praksa je že vrsto let, v zadnjem času pa se nam je zgodilo, da so določeni sodni registri vpis oddelitve s prevzemom zavrnili, ker pogodba o oddelitvi ni bila mesec dni prej objavljena na sodnem registru, čeprav so se ob upoštevanju določb o pripojitvi vsi družbeniki z izjavo v obliki notarskega zapisa temu odpovedali.

Odgovor:

Za oddelitev s prevzemom se smiselno uporabljajo predvsem določbe ZGD-1 od 624. do 637. člena, ki urejajo delitev z ustanovitvijo novih družb. V teh določbah je v prvem odstavku 629. člena za pripravo in izvedbo skupščine, ki bo odločala o delitvi, predpisana tudi smiselna uporaba prvega do petega odstavka 586. člena, torej tudi določbe o predložitvi pogodbe o oddelitvi in prevzemu registrskemu organu in objavi tega, da je bila predložena. Vendar glede na določbo drugega odstavka 629. člena ZGD-1 to velja le za oddelitev prenosne družbe, ki je organizirana kot delniška družba. Kajti za oddelitev d.o.o je v drugem odstavku 629. člena ZGD-1 specialno predpisano, da je treba najmanj 14 dni pred zasedanjem skupščine, ki bo odločala o delitvi, vsakemu družbeniku te družbe skupaj z vabilom na skupščino poslati tudi listine iz 586. člena ZGD-1, torej tudi pogodbo o delitvi in prevzemu. Zato sta pri d.o.o. predložitev te pogodbe registrskemu sodišču in objava o njeni predložitvi nesmiselni, saj morajo biti družbeniki s to pogodbo seznanjeni že neposredno tako, da se jim jo pred skupščino pošlje skupaj z vabilom.

Tretji odstavek 638. člena ZGD-1 za delitev s prevzemom poleg uporabe določb o delitvi z ustanovitvijo nove družbe za prenosno in prevzemno družbo predpisuje tudi smiselno uporabo določb o pripojitvi. Za pripojitve d.o.o. prav tako velja namesto dolžnosti predložitve pogodbe o pripojitvi registrskemu sodišču in objave o njeni predložitvi dolžnosti, predpisano v drugem odstavku 619. člena ZGD-1, da je treba pripojitveno pogodbo družbenikom poslati neposredno skupaj z vabilom na skupščino najmanj 14 dni pred njenim zasedanjem. Prvi odstavek 619. člena ZGD-1 celo izrecno določa, da se za d.o.o tudi pri pripojitvi določba prvega odstavka 586. člena ZGD-1 o predložitvi pripojitvene pogodbe registrskemu sodišču ne uporablja. Pri pripojitvah in delitvah d.o.o. ni potrebno, da bi bili že mesec dni pred zasedanjem skupščine registrskemu sodišču predloženi pogodba o pripojitvi oziroma pogodba o delitvi in prevzemu.

Predložitev pogodbe registrskemu sodišču vsaj mesec dni pred zasedanjem skupščine ter objava o tem sta pri pripojitvah in delitvah potrebni le pri delniških družbah. Po določbi šestega odstavka 599. člena ZGD-1 pa se tudi v delniški družbi lahko delničarji pri pripojitvi tej pravici odpovejo, če vsi delničarji vsake od družb, udeleženih pri pripojitvi, dajo izjavo v obliki notarskega zapisa ali ustno na zasedanju skupščine, da se odpovejo uporabi teh določb. Glede na določbo tretjega odstavka 638. člena ZGD-1 o smiselni uporabi pravil o pripojitvi tudi za delitve se tej pravici lahko delničarji odpovejo tudi pri delitvi s prevzemom in ustanovitvijo novih družb. Kar pomeni, da v takem primeru tudi pri delitvah delniških družb predložitev pogodbe registrskemu sodišču že mesec dni pred zasedanjem skupščine družbe ni potrebna. Predložitev pogodbe registrskemu sodišču in objava predložitve sta namenjeni varstvu delničarjev, da se lahko ti seznanijo z vsemi okoliščinami, pomembnimi za njihovo glasovanje o soglasju k pripojitvi oziroma delitvi in za njihovo odločitev o ugovoru zoper soglasje k pripojitvi oziroma delitvi. Če se vsi delničarji tej pravici izrecno odpovejo, ni razloga, da bi pri njej vztrajalo registrsko sodišče.

------

(1) Prispevek je bil obravnavan na Registrski šoli, ki je v organizaciji Centra za izobraževanje v pravosodju potekala v Portorožu, od 13. do 15. aprila 2016.

(2) Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami do ZGD-1.

(3) Pravico do udeležbe na dobičku ima lahko tudi oseba, ki ni družbenik (primerjaj s 45. a členom ZGD-1).

(4) Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2002, str. 380.

(5) Uradni list RS, št. 13/1994, s spremembami.

(6) Šteje se, da je notar, ki je sodeloval pri sestavi notarske listine ali je listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28. a člena tega zakona, pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpise, ki temeljijo na tej listini, ali jo predložiti sodišču zaradi javne objave. V primeru iz prejšnjega odstavka predlogu ni treba predložiti pooblastila.

(7) Prijavo spremembe je treba vložiti v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis (drugi odstavek 48. člena ZGD-1).

(8) Stečajni upravitelj bo zaradi unovčenja premoženja zavoda najverjetneje sprejel sklep o prenehanju zavoda, na podlagi katerega bo izveden likvidacijski postopek, poplačali se bodo upniki zavoda, preostanek premoženja pa bo šel v stečajno maso ustanovitelja zavoda, nad katerim se vodi postopek osebnega stečaja.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg člen 3
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996) - ZOFVI člen 7, 45
Zakon o zavodih (1991) - ZZ člen 20, 51, 52, 53, 56
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 člen 31, 35, 35/3, 64, 254, 254/2, 256, 359, 359/3, 360, 360/1, 475, 483, 483/1, 483/2, 483/3, 495, 517, 517/4, 517/5, 586, 586/5, 624, 629, 629/1, 629/2, 638, 638/3, 677
Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg člen 2, 4
Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (1999) - ZMZPP člen 61
Zakon o zavarovalništvu (2015) - ZZavar-1
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ člen 131, 190

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) - - člen 47, 47/1-12, 82
Datum zadnje spremembe:
13.02.2018

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00ODU5NQ==