VSRS Sodba II Ips 39/2025


pomembnejša odločba

Jedro

Pravni prednik tožencev je zapustil premoženje, zato toženca kot dediča odgovarjata do vrednosti podedovanega premoženja. V tem primeru dolg obstaja, dokler ni izpolnjen. Ko izpolnjeno doseže vrednost podedovanega premoženja, pa dolg preneha v sorazmernem delu (presežku).

Dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove traja vse do trenutka, ko so upniki dejansko poplačani v obsegu, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ima prednost upnik, ki prvi prejme plačilo, ne pa tisti, ki prvi pridobi pravnomočen pravni naslov.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v I. točki izreka tako, da se pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bilo tožencema naloženo tožniku plačati 15.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020, zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi, toženca pa sta dolžna tožniku plačati 4.297 EUR pravdnih stroškov, ter v III. točki izreka tako, da toženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

II. Toženca morata v 15 dneh od vročitve te sodbe na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. SI56 0110 0637 0422 071, sklic na št. SI 00 39-25, povrniti 1.363,95 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Dosedanji postopek

1. Tožnikova mama je 30. 9. 2018 umrla nasilne smrti. Tožnik je trdil, da ji je življenje vzel pravni prednik tožencev, ki je bil osumljen kaznivega dejanja umora, a kazenski postopek zoper njega ni bil uveden, ker je istega dne storil samomor. Njegova sestra (prva toženka) in nečak (drugi toženec) sta podedovala vsak polovico zapuščine.

2. Tožnik od tožencev zahteva nerazdelno plačilo 20.000 EUR odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti bližnjega in 400 EUR odškodnine za premoženjsko škodo za nakup žalnih oblačil ter 1.742,09 EUR za stroške zdravljenja, skupaj 21.945 EUR.

3. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in razsodilo, da sta toženca dolžna nerazdelno, vsak do višine vrednosti dednega deleža 12.647,17 EUR, plačati tožniku 21.945 EUR. Čeprav zoper pravnega prednika tožencev ni bila izdana obsodilna kazenska sodba, je sodišče prve stopnje na podlagi zbranih obvestil policije, državnega tožilstva, poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija ter zaslišanja več prič zaključilo, da je pravni prednik tožencev protipravno vzel življenje tožnikovi materi. Tožnik je živel z mamo, bil z njo čustveno povezan, zaradi posttravmatske stresne motnje je bil po njeni smrti hospitaliziran. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti in tožencema naložilo plačilo 20.000 EUR odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin ob smrti matere ter odškodnino za premoženjsko škodo. Na podlagi sklepa o dedovanju D 587/2018-10 z 28. 2. 2019 je ugotovilo, da je vrednost čiste zapuščine znašala 25.294,34 EUR, zato je odgovornost posameznega dediča omejilo z višino vrednosti njegovega dednega deleža.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da morata toženca tožniku nerazdelno, vsak do višine 1.994,72 EUR, plačati 3.929 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020. Ugotovilo je, da čista vrednost zapuščine znaša le 18.929,44 EUR in dedovanje ni bilo omejeno po 128. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Toženca sta se zavezala poravnati terjatev Republike Slovenije, zato je treba upoštevati celotno terjatev 19.469,15 EUR, ne zgolj dejansko plačilo. Prav tako je upoštevalo 6.000 EUR neprerekanih pogrebnih stroškov in po vpogledu v uradne evidence še pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022, s katero je sodišče tožnikovi babici priznalo odškodnino zaradi smrti bližnjega. Ker dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine, ugasnejo, toženca pa sta bila že na podlagi sodbe P 80/2022 pravnomočno zavezana k plačilu 15.000 EUR iz naslova odgovornosti za zapustnikove dolgove, je zavrnilo tožbeni zahtevek, višji od 3.929,44 EUR.

5. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 33/2025 z 2. 4. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja pravilnosti ravnanja sodišča druge stopnje, ko je upoštevalo odločitev iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022.

Revizija in odgovor nanjo

6. Na podlagi navedenega sklepa tožnik zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je sodišče druge stopnje zmotno postavilo zgornjo mejo, do katere tožnik kot oškodovance lahko zahteva plačilo škode. Napačno je upoštevalo tudi že dosojeno odškodnino v zadevi P 80/2022. Sodišče druge stopnje je v izreku zmotno povzelo razpoložljivi del vrednosti podedovanega premoženja, namesto da bi odmerilo odškodnino. Sodišče mora o tožnikovem zahtevku odločiti po višini, brez upoštevanja vrednosti zapuščine. S takšno odločitvijo je nadaljnjim oškodovancem vzeta pravica do uveljavljanja morebitnih terjatev do zapustnika. Lahko se kasneje najde novo zapustnikovo premoženje, ki bo zadostovalo za poplačilo celotne terjatve. Na višino dosojene odškodnine sta vezana tudi stroškovni uspeh in zakonske zamudne obresti. Pravdni stroški niso omejeni do višine podedovanega premoženja in so breme stranke.

7. Sodišče je revizijo vročilo tožencema. V odgovoru strnjeno navajata, da tožnik napačno tolmači 142. člen ZD. Dedič je odgovoren le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Obstoj premoženja zapustnika je pogoj za obstoj same obveznosti dedičev za plačilo dolgov. Tožnik navaja hipotetične okoliščine. Priznanje terjatve v celoti bi tožniku omogočila zlorabo v izvršilnem postopku. Zamudnih obresti od naknadno najdenega premoženja ni mogoče zahtevati. Takšnemu primeru je namenjena obnova postopka. Sodišče druge stopnje je omejilo višino odškodnine po uradni dolžnosti, zato to ne sme imeti stroškovnih posledic za toženca. Predlagata zavrnitev revizije.

8. Revizija je utemeljena.

O utemeljenosti revizije

9. Glede na dopuščeno revizijsko vprašanje je odločilno stališče sodišča druge stopnje, da je pri določitvi višine odškodnine treba upoštevati pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022, po kateri sta toženca iz naslova odgovornosti za zapustnikove dolgove že zavezana plačati odškodnino tožnikovi babici.

10. Prvi odstavek 142. člena ZD določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne (tretji odstavek 142. člena ZD).

11. ZD ne določa vrstnega reda poplačila zapustnikovih dolgov¹ in se pri njihovem poplačilu uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Dedič je dolžan vsakemu upniku, ki to zahteva, poplačati zapustnikov dolg v celoti po načelu prior tempore potior iure, razen če dedič poda ugovor, da odgovarja le do višine podedovanega premoženja. Obveznost dediča obstaja, dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti podedovanega premoženja.²

12. Vtoževana terjatev predstavlja dolg pravnega prednika tožencev. Ker sta toženca v tem postopku ugovarjala, da je njuna odgovornost omejena do višine vrednosti podedovanega premoženja, kot dediča zanj odgovarjata omejeno. Vendar mora biti takšen dolg zapustnika najprej (v celoti) ugotovljen. Razlogi sodišča druge stopnje, zakaj je v tem pravdnem postopku upoštevalo dolg, ki je bil (šele) naložen v plačilo s pravnomočno sodno odločbo v drugem pravdnem postopku (in ne že poplačan), ne temeljijo na nobenem pravnem pravilu. Takšno ravnanje je napačno iz več razlogov. Od volje upnika je odvisno, ali bo po pridobitvi pravnomočnega naslova zahteval izpolnitev dolga, od volje dediča pa, ali bo ugovarjal, da odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja. Dokler dolg ni poplačan, se ne všteje v vsoto že plačanih dolgov iz naslova zapustnikovega premoženja. Kot je bilo že pojasnjeno, ne obstaja vnaprejšnji vrstni red poplačila zapustnikovih dolgov, zato lahko pride do (celotnega) poplačila tudi upnik, katerega dolg je bil ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo kasneje, odvisno od aktivnosti preostalih upnikov. Prav tako morebitno kasnejše povečanje dolga (na primer zaradi nateklih obresti, ker dedič ne poravna zapustnikovega dolga) ne vpliva na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja.³

13. Sodišče druge stopnje je napačno povzelo nosilne razloge sodbe VSRS II Ips 324/2009 s 1. 7. 2009.⁴ V tisti zadevi zapustnica ni zapustila nobenega premoženja, zato toženci niso odgovarjali za njene obveznosti. Dolgovi niso obstajali niti kot naturalna obveznost. V konkretnem primeru pa je pravni prednik tožencev zapustil premoženje, zato toženca kot dediča odgovarjata do vrednosti podedovanega premoženja. V tem primeru dolg obstaja, dokler ni izpolnjen. Ko izpolnjeno doseže vrednost podedovanega premoženja, pa dolg preneha v sorazmernem delu (presežku).

14. Dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove torej traja vse do trenutka, ko so upniki dejansko poplačani v obsegu, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja.⁵ Pri tem ima prednost upnik, ki prvi prejme plačilo, ne pa tisti, ki prvi pridobi pravnomočen pravni naslov. V obravnavani zadevi zato pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022 za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni relevantna. Sodišče druge stopnje je zato neutemeljeno zavrnilno sorazmerni del tožbenega zahtevka in tožniku napačno prisodilo zgolj razliko med vrednostjo čiste zapuščine in pravnomočno priznano odškodnino v zadevi P 80/2022.

Sklepno

15. Odgovor na dopuščeno vprašanje se tako glasi, da je sodišče druge stopnje ravnalo napačno, ko je upoštevalo odločitev iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022.

16. Toženca v pritožbi nista uveljavljala omejitve dedovanja iz naslova priznane odškodnine 15.000 EUR s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022. Sodišče druge stopnje je o tem odločilo po uradni dolžnosti in s tem storilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, ker je pritožbo tožencev preizkusilo mimo pritožbenih navedb, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Strankama je bila kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

17. Z upoštevanjem pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022 v izreku izpodbijane odločbe, je sodišče druge stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Če dedič ugovarja, da odgovarja le do višine podedovanega premoženja, mora sodišče to omejitev navesti v izreku sodbe, ne da bi pri tem določilo konkretno vrednost jamstva.⁶ Sodišče druge stopnje je zmotno z učinkom pravnomočnosti določilo višino omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove, čeprav se ta kasneje lahko spremeni iz več razlogov (plačilo zapustnikovih dolgov drugim upnikom, najdba novega premoženja). Sodišče druge stopnje je nepotrebno ugotavljalo vrednost čiste zapuščine in višino jamstva, do katerega odgovarjata toženca kot dediča za zapustnikov dolg.

Odločitev Vrhovnega sodišča o reviziji

18. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo in zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne glede dolžnosti tožencev tožniku plačati 15.000 EUR in v tem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi (prvi odstavek 380. člena ZPP). Po spremenjeni odločitvi sta tako toženca nerazdelno, vsak do višine vrednosti njegovega dednega deleža (9.464,72 EUR) po pokojnem A. A., dolžna plačati tožniku 18.929,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2022. Glede vrednosti čiste zapuščine in vprašanja pravilnosti navedbe konkretne višine omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove v izreku sodbe, revizija ni bila niti dovoljena niti predlagana.

Odločitev o stroških

19. Ker je Vrhovno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo, je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 165. člena ZPP na novo odločilo o stroških vsega postopka. Odločitev temelji na tretjem odstavku 154. člena ZPP in prvem odstavku 155. člena ZPP. Stroški tožnika, odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) znašajo 4.297 EUR. Upoštevaje njegov uspeh v pravdi, morata toženca tožniku povrniti odmerjene stroške v celoti, saj je uspel s pretežnim delom zahtevka (86,25 %), zaradi zavrnjenega dela pa niso nastali posebni stroški. Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil (odgovora na pritožbo ni vložil). Toženca sta priglasila pritožbene stroške, vendar sta s pritožbo uspela v sorazmerno majhnem delu (13,75 %), zato je Vrhovno sodišče odločilo, da sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

20. Tožnik je z revizijo uspel. Na podlagi Odvetniške tarife (OT) je zato Vrhovno sodišče upoštevalo priglašeni strošek za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije v višini 1.275 točk, pavšalne materialne izdatke (22,75 točk) in 22 % DDV, skupaj 949,95 EUR. Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plača nasprotnik te stranke, razen če je oproščen plačila taks (drugi odstavek 15. člena Zakona o sodnih taksah). Tožniku je bila dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za vložitev revizije v tem postopku, zato je bil oproščen plačila sodne takse 414 EUR. Stroške in sodno takso sta toženca dolžna plačati na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kot izhaja iz izreka sodbe.

Sestava senata in glasovanje

21. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Razen v primeru ločitve zapuščine, prim. določbo 143. člen ZD, ki pa v tej zadevi ni relevantna.
² Zupančič, K., Dedovanje z uvodnimi pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča, Založba Uradni list, Ljubljana, 2005, stran 121.
³ Sklep VSRS II Ips 365/2005 s 30. 8. 2007.
⁴ Da je obstoj zapustnikovega premoženja pogoj za obstoj same obveznosti dedičev za plačilo zapustnikovih dolgov in ne za uspešno izterjavo v izvršilnem postopku ter da dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine ugasnejo in ne obstajajo niti kot naturalna obligacija.
⁵ Prim. Galič, A., Fizična oseba in sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo, 2003, št. 6-7, stran 1778-1790.
⁶ Za takšno rešitev se zavzema tudi pravna teorija. Pridržek omejene odgovornosti za dolgove zapustnika naj se uveljavlja v pravdi, konkretno o višini pa naj se odloči v izvršilnem postopku. Prim. delo, navedeno v 5. opombi, stran 1785.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2025

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 324/2009
• Sodba II Ips 724/2004
• VSL sklep I Cp 1786/2009