<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep III R 24/2024


pomembnejša odločba

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2025:III.R.24.2024
Evidenčna številka:VS00084775
Datum odločbe:08.04.2025
Senat:dr. Damjan Orož (preds.), Franc Seljak (poroč.), mag. Marijan Debelak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - izbira direktorja - neizbran kandidat - kršitev prepovedi diskriminacije

Jedro

Ker tožnik v postopku izbire direktorja gospodarske družbe (toženke) v odnosu do nje nima položaja kandidata za prosto delovno mesto, pač pa (zgolj) položaj kandidata za direktorja, ni mogoč zaključek, da takšen spor izvira iz postopka zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za katerega je na podlagi točke č) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.

Ker toženka v obravnavanem sporu v razmerju do tožnika ni v položaju delodajalca, ne pride v poštev niti določba petega odstavka 200. člena ZDR-1. Enako velja za določbo 8. člena ZDR-1, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca napram kandidatu oziroma delavcu v primeru diskriminacije ali trpinčenja. Ker torej ne gre za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za rešitev tega spora ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.

    Izrek

    Za odločanje v sporu je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

    Obrazložitev

    1. Tožnik je pred Delovnim sodiščem v Mariboru vložil tožbo, s katero je zahteval, da se ugotovi, da je bil postopek o neizbiri njega kot kandidata za prosto delovno mesto toženkinega direktorja in o imenovanju izbranega kandidata nezakonit, da se akt o njegovem imenovanju kot nezakonit odpravi in plačilo odškodnine za utrpelo škodo iz naslova kršitve prepovedi diskriminacije (po delnem umiku) v višini 38.408,22 EUR. V postopku izbire naj bi bil diskriminiran, saj naj bi bil izbran kandidat, ki naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev. Podlaga za izbiro kandidata na razpisano delovno mesto naj bi predstavljala zgolj politična pripadnost kandidata. Zato od toženke na podlagi petega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) v zvezi s 179. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zahteva plačilo odškodnine.

    2. Delovno sodišče v Mariboru se je s sklepom Pd 230/2024 z dne 17. 7. 2024 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zavzelo je stališče, da gre v obravnavani zadevi za spor glede imenovanja direktorja javnega podjetja, to pa ni spor v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja, za katerega bi bilo na podlagi točke a) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) pristojno delovno sodišče.

    3. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Pg 462/2024 z dne 7. 11. 2024 sklenilo, da se tožba glede zneska za plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije v znesku 38.408,22 EUR obravnava ločeno in se izloči iz spisa I Pg 462/2024 ter se vpiše v nov spis. Nato pa je o tem tožbenem zahtevku sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je za odločanje o zahtevku za plačilo odškodnine na podlagi 8. člena ZDR-1 in petega odstavka 200. člena ZDR-1 v zvezi s h) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

    4. Za odločanje je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

    5. Delovno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje le v tistih sporih, za katere je tako izrecno določeno z zakonom. Obenem velja domneva, da so za vse zadeve iz sodne pristojnosti, razen zadev, za katere zakon izrecno določa pristojnost specializiranih sodišč, stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti. Stvarno pristojnost delovnih sodišč določa ZDSS-1. Ta v točki č) prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom. V točki h) pa določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih, za katere tako določa zakon.

    6. Pristojnost se presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da se je tožnik prijavil na razpis za direktorja toženke, o čemer odloča toženkin nadzorni svet. Svoj odškodninski zahtevek utemeljuje s tem, da naj bi bil na razpisu za toženkinega direktorja izbran kandidat, ki naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, ki jih je za zasedbo delovnega mesta predpisal toženkin nadzorni svet. Na ta očitek navezuje očitek kršitve zakonske prepovedi diskriminacije, saj utemeljuje, da naj bi bil edini kriterij izbire kandidata njegova politična pripadnost.

    7. Tožnik bi postal toženkin direktor oziroma poslovodja šele s postavitvijo (prim. 5. alineja 505. člena Zakona o gospodarskih družbah). Šele potem bi bil izpolnjen pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s toženko. Tožnik zato v postopku izbire direktorja gospodarske družbe (toženke) v odnosu do nje nima položaja kandidata za prosto delovno mesto, pač pa (zgolj) položaj kandidata za direktorja. Tako ni mogoč zaključek, da takšen spor izvira iz postopka zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za katerega je na podlagi točke č) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.

    8. Ker toženka v obravnavanem sporu v razmerju do tožnika ni v položaju delodajalca, ne pride v poštev niti določba petega odstavka 200. člena ZDR-1, na katero se sklicuje Okrožno sodišče v Mariboru, ki določa, da lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Enako velja za določbo 8. člena ZDR-1, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca napram kandidatu oziroma delavcu v primeru diskriminacije ali trpinčenja.

    9. Ker torej ne gre za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za rešitev tega spora ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.

    10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 1. členom ter prvim odstavkom 32. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

    11. Sklep je bil sprejet soglasno.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 1, 5, 5/1, 5/1-č
    Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 32, 32/1
    Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 8, 200, 200/5

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    27.05.2025

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDgyODI1