VSRS Sklep III Ips 2/2024


pomembnejša odločba

Jedro

Odločitev o povračilu potrebnih stroškov postopka, ki jo sodišče izda v obliki sklepa, v razmerju med sodiščem in stranko, ki je do povračila stroškov upravičena po prvem odstavku 155. člena ZPP, ni del sistema DDV. Sodišče stranki, ki mora stroške plačati, ne izstavi računa in ne obračuna DDV, ampak s sklepom tisti stranki, ki je pravdo izgubila, naloži povračilo stroškov v določenem pavšalnem znesku. V zvezi z odmero pravdnih stroškov po OT pomeni DDV na odvetniške storitve le obračunsko postavko, ki je vključena v ceno storitve, v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV (drugi odstavek 2. člena OT). Predpostavlja se, da je stranka odvetniku, ki je zavezanec za DDV, plačala račun z vključenim DDV, saj je to dolžna storiti (drugi odstavek 12. člena OT). Kako je pravdna stranka v zvezi s plačilom DDV od odvetniških storitev nadalje uravnala svoje obveznosti iz naslova plačila DDV in ali ima možnost DDV odbiti, v zvezi z odločbo o odmeri pravdnih stroškov ni pomembno.

Ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti oziroma bi to lahko storila po 63. členu ZDDV-1.

Izrek

Višje sodišče v Ljubljani je z odločitvijo v I. točki izreka sodbe I Cpg 240/2023 z dne 16. 8. 2023 v delu, v katerem je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se toženki naloži povrniti 695,92 EUR manj tožničinih pravdnih stroškov, zmotno uporabilo določbe prvega in drugega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Obrazložitev

Odločitvi sodišč prve in druge stopnje

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 42.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 3.914,18 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke zoper sodbo delno ugodilo in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da se toženi stranki naloži povrniti 695,92 EUR manj tožničinih pravdnih stroškov; v ostalem je pritožbo zoper sodbo zavrnilo in izpodbijano prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Zavzelo je stališče, da v primeru, ko sme stranka znesek davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV), ki ga je plačala svojemu pooblaščencu, ki je zavezanec za DDV, upoštevati kot odbitno postavko pri obračunu svoje davčne obveznosti iz naslova DDV, v skladu s točko a) prvega odstavka 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), zneska DDV na odvetniške storitve ni upravičena prejeti od nasprotne stranke v okviru povračila potrebnih pravdnih stroškov. Pri odmeri stroškov postopka je treba upoštevati dolžnost zmanjševanja škode iz četrtega v zvezi s petim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

Zahteva za varstvo zakonitosti in izjava o njej

4. Vrhovno državno tožilstvo je zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bila spremenjena odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 387. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), in sicer določb 151. in 155. člena ZPP v zvezi z določbami drugega odstavka 2. člena, drugega odstavka 12. člena in drugega odstavka 14. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Vrhovnemu sodišču je predlagalo, naj postopa v skladu s tretjim odstavkom 391. člena ZPP.

5. Vrhovno državno tožilstvo meni, da bo predmet zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovnemu sodišču omogočil presojo, ali je s strani pritožbenega sodišča prišlo do kršitve materialnega prava glede pomembnega pravnega vprašanja, ali so sodišča pri presoji obsega pravdnih stroškov dolžna presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga bila za zastopanje v postopku dolžna povrniti odvetniku, odbila od svoje davčne obveznosti oziroma bi to lahko storila; kar naj bi predstavljalo oviro za povračilo tega zneska od nasprotne stranke.

6. Vrhovno državno tožilstvo navaja, da so sodišča prve in druge stopnje v dosedanji praksi stroške DDV od odvetniških storitev priznavala. Zaradi jasnosti materialnopravnih izhodišč pri ugotavljanju obsega potrebnih stroškov v pravdnem postopku, načelnega odgovora na vprašanje, ali so sodišča pri odmeri pravdnih stroškov dolžna upoštevati strankine obveznosti po ZDDV-1, in dejstva, da se povračilo teh stroškov uveljavlja v velikem številu pravd, je vsebinsko odločanje v obravnavanem primeru pomembno za varnost pravnega reda in s tem v splošnem javnem interesu. S tem je izpolnjen pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti po tretjem odstavku 385. v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 367.a člena ZPP.

7. Vrhovno državno tožilstvo meni, da ni zakonske podlage, da bi moralo sodišče pri odločanju o povračilu pravdnih stroškov po pravilih ZPP upoštevati strankina upravičenja ali obveznosti po ZDDV-1. Odvetniški stroški so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV, v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 2. člena OT). V skladu z drugim odstavkom 14. člena OT so sodišča in drugi organi ter druge pravne osebe, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških, pri tem dolžni uporabljati predmetno tarifo. Določbe 155. člena ZPP sodišču ne omogočajo, da bi bilo pri odločanju o povrnitvi potrebnih pravdnih stroškov dolžno presojati, ali je stranka DDV, ki ga je bila dolžna plačati odvetniku, odbila od svoje davčne obveznosti oziroma ali bi to lahko storila.

8. O zahtevi za varstvo zakonitosti se je izjavila tožeča stranka. Navaja, da dejstvo, ali bo stranka DDV na odvetniške stroške odbila od svoje davčne obveznosti, v trenutku priglasitve in odločanja o stroških še ni znano, saj je odvetnik dolžan v skladu z določbo 16. člena OT obračunati strošek v roku 8 dni po opravljeni storitvi, stranka pa je dolžna stroške priglasiti najkasneje ob zadnjem dejanju v postopku (tretji odstavek 163. člena ZPP). Nesprejemljivo je, da bi morala stranka za priznanje DDV v okviru odmere stroškov postopka po ZPP predložiti informacijo o pravici do odbitka DDV v času, ko sploh še nima podatkov o stroških, ker ji račun za odvetniške storitve še ni bil izdan in nima podatkov o tem, ali bo sploh lahko zahtevala odbitek vhodnega DDV.

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti

Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena in utemeljena

9. Zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovno državno tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP (tretji odstavek 385. člena ZPP).

10. V obravnavanem primeru Vrhovno sodišče pritrjuje Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da je izpolnjen pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti po tretjem odstavku 385. člena ZPP v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 367.a člena ZPP. Držijo navedbe, da o zastavljenem vprašanju prakse Vrhovnega sodišča še ni, izpodbijana odločba pa odstopa od večinoma enotne sodne prakse sodišč prve in druge stopnje. Prav tako je pomembno, da se povračilo stroškov DDV od odvetniških stroškov uveljavlja v velikem številu pravdnih postopkov. V obravnavanem primeru je zato mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju za razvoj prava skozi sodno prakso.

Izhodišča za vsebinsko presojo

11. Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade (prvi in drugi odstavek 151. člena ZPP). Namen povračila stroškov je, da tisti, ki ni bil odgovoren za to, da se je moral sprožiti postopek sodnega varstva, dobi pravično nadomestilo za škodo, ki mu je nastala zaradi plačila odvetnikovih stroškov, v znesku, ki je približek zneska, ki ga je stranka plačala svojemu odvetniku.¹

12. V zvezi s plačilom odvetniških stroškov² je treba upoštevati dve razmerji. Prvo je razmerje med odvetnikom in stranko, ki je odvetnika pooblastila za zastopanje in mu je dolžna plačati za opravljene storitve. Odvetnik je v tem razmerju upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, ki je določena po OT. S stranko pa se odvetnik lahko dogovori za plačilo višje ali nižje nagrade, kot je določena z OT (17. člen Zakona o odvetništvu - v nadaljevanju ZOdv, 15. in 17. člen OT). Tak dogovor velja le v razmerju med odvetnikom in stranko.

13. Drugo razmerje je razmerje med stranko, ki je upravičena do povračila odvetniških stroškov, in sodiščem, ki odloči o stroških postopka. Od nasprotne stranke sme stranka, ki je v pravdi uspela, zahtevati povračilo odvetniških stroškov le v obsegu, v kakršnem so bili po presoji sodišča v postopku oziroma v zvezi z njim potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Sodišča in drugi organi, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o odvetniških stroških, so dolžni pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporabljati OT (drugi odstavek 155. člena ZPP, prvi odstavek 20. člena ZOdv, drugi odstavek 14. člena OT).

14. Odvetnik, ki opravlja odvetniške storitve po ZOdv in je zavezanec za DDV v Republiki Sloveniji, je obvezan na svoje storitve obračunati DDV in izstaviti račun za prodajno vrednost storitve, ki vključuje DDV. Del sistema DDV so (med drugim) tudi transakcije opravljanja storitev, ki jih davčni zavezanec za plačilo opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije (3. točka prvega odstavka 3. člena ZDDV-1). V primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji, so odvetniški stroški povečani za DDV (drugi odstavek 2. člena OT). Stranka, ki je storitev odvetnika naročila, mora odvetniku, ki je zavezanec za plačilo DDV, plačati za opravljeno storitev račun, ki vključuje po tarifi določeno ceno/vrednost storitve in DDV (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Vključenost plačila DDV v odvetniške stroške je odraz obveznosti plačila DDV na vrednost opravljenih storitev, ki glede na določila 12. člena OT bremeni naročnika odvetniških storitev.³

15. Stranka, ki je naročila storitev odvetnika in je tudi sama davčni zavezanec za plačilo DDV, pa ima pravico, če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 63. členu ZDDV-1, da znesek DDV, ki ga je plačala odvetniku za njegove storitve (vstopni DDV na računu, ki ga stranka prejme od odvetnika), odbije od svoje davčne obveznosti iz naslova DDV, ki ga je dolžna plačati od opravljanja svojih storitev oziroma prodaje svojega blaga (izstopni DDV po računu, ki ga izda stranka za svoje opravljene storitve ali promet blaga).⁴ Prek mehanizma odbitka DDV se zagotavlja nevtralnost sistema DDV in prelaganje davčne obveznosti na naslednji člen v proizvodno-prodajni verigi v povezavi s 167. členom Direktive o DDV.⁵ S hkratnim nastankom obveznosti za obračun DDV in nastankom pravice do odbitka DDV je zagotovljena nevtralnost delovanja sistema DDV. Vstopni DDV je terjatev do države, pravica do odbitka te obveznosti nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitega DDV, če so za odbitek izpolnjeni pogoji.⁶

Odgovor na dopuščeno vprašanje

16. Sodišče o povračilu odvetniških stroškov odloči po skrbni presoji vseh okoliščin na določeno zahtevo stranke (prvi odstavek 163. člena ZPP). Pri stroškovnem zahtevku v pravdnem postopku gre za civilno zakonito obligacijo stranke, ki je v pravdi propadla, da nasprotni stranki na podlagi odločitve sodišča povrne približek njenih pravdnih stroškov.⁷ Med potrebne stroške v pravdnem postopku spada tudi nagrada za delo odvetnika, ki je bilo po razumni presoji sodišča v določenem postopku oziroma v zvezi s tem postopkom potrebno.⁸

17. Odvetniški stroški so v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec za plačilo DDV, povečani za DDV (drugi odstavek 2. člena OT). Ker mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 155. člena ZPP stroške odvetnika odmeriti po OT, to pomeni, da se v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec za plačilo DDV, odvetniški stroški, ki so bili po presoji sodišča potrebni za pravdo, odmerijo v višini cene odvetniških storitev in izdatkov, povečani za DDV.

18. Glede na koncept pavšalne odmere odvetniških stroškov na podlagi drugega odstavka 155. člena ZPP se stroški odvetniških storitev v posameznem primeru ne odmerijo glede na dejansko nastale stroške, ki jih je imela stranka, ki je do povračila odvetniških stroškov upravičena. Razmerje med stranko in odvetnikom, ki ga je pooblastila za zastopanje, v zvezi z odločitvijo sodišča o zahtevi upravičene stranke za povračilo pravdnih stroškov ni upoštevno.⁹ Sodišče pri odmeri odvetniških stroškov ni dolžno preverjati, kaj se je stranka dogovorila s svojim odvetnikom, kolikšni so bili njeni dejanski stroški ter tudi ne ali in kdaj so bili navedeni stroški plačani.

19. Odločitev o povračilu potrebnih stroškov postopka, ki jo sodišče izda v obliki sklepa, v razmerju med sodiščem in stranko, ki je do povračila stroškov upravičena po prvem odstavku 155. člena ZPP, ni del sistema DDV. Sodišče stranki, ki mora stroške plačati, ne izstavi računa in ne obračuna DDV, ampak s sklepom tisti stranki, ki je pravdo izgubila, naloži povračilo stroškov v določenem pavšalnem znesku. V zvezi z odmero pravdnih stroškov po OT pomeni DDV na odvetniške storitve le obračunsko postavko, ki je vključena v ceno storitve, v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV (drugi odstavek 2. člena OT). Predpostavlja se, da je stranka odvetniku, ki je zavezanec za DDV, plačala račun z vključenim DDV, saj je to dolžna storiti (drugi odstavek 12. člena OT). Kako je pravdna stranka v zvezi s plačilom DDV od odvetniških storitev nadalje uravnala svoje obveznosti iz naslova plačila DDV in ali ima možnost DDV odbiti, v zvezi z odločbo o odmeri pravdnih stroškov ni pomembno.

20. Ob navedenih izhodiščih je jasno, da dejanske okoliščine v zvezi s plačilom DDV od odvetniških stroškov za presojo obsega potrebnih pravdnih stroškov niso pomembne.¹⁰ V okviru odločitve o pravdnih stroških po ZPP ne more priti do situacije, da stranka, ki je v pravdi uspela, DDV dobi povrnjen dvakrat. DDV je del stroška, ki ga je sodišče dolžno upoštevati kot povečanje cene odvetniških storitev po OT, ker je stranka upravičena do povračila stroškov za zastopanje po odvetniku, ki je zavezanec za plačilo DDV. Če bi stranka, ki je upravičena do povračila pravdnih stroškov, prejela znesek DDV v okviru povračila pravdnih stroškov za odvetniške stroške in bi znesek DDV, ki ga je plačala svojemu odvetniku, odbila še od svoje davčne obveznosti, bi šlo pri ravnanju stranke morebiti za nepravilnost v zvezi z odbitkom DDV. To pa je predmet njenega davčnega obračuna in kontrole v davčnem postopku, ne pa odmere pravdnih stroškov.¹¹

21. Glede na navedeno ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti oziroma bi to lahko storila po 63. členu ZDDV-1.

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti

22. Upoštevaje zgoraj pojasnjeno je utemeljen očitek Vrhovnega državnega tožilstva, da je sodišče druge stopnje v izpodbijanem delu sodbe zmotno uporabilo določbe prvega in drugega odstavka 155. člena ZPP pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov, ki jih je v pravdi neuspešna stranka dolžna plačati nasprotni stranki. S tem je izkazana utemeljenost zahteve za varstvo zakonitosti.

23. Odločitev Vrhovnega sodišča, da je bil zakon prekršen, temelji na zakonski omejitvi kasatoričnih pooblastil Vrhovnega sodišča v tretjem odstavku 391. člena ZPP, ob upoštevanju učinkov odločbe Ustavnega sodišča U-I-46/24-7 z dne 24. 10. 2024.

24. Za odločitev o zadevi je bilo treba razrešiti pomembno pravno vprašanje s področja dela več oddelkov Vrhovnega sodišča, zato je Vrhovno sodišče o zahtevi za varstvo zakonitosti odločilo v mešanem senatu (točka VIII. b. Letnega razporeda sodnic in sodnikov VSRS za leto 2025).¹² Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Odločba Ustavnega sodišča U-I-180/17, U-I-415/18, U-I-482/18, U-I-4/19, U-I-162/19 z dne 4. 6. 2020, točka 13 in 14 obrazložitve.
² Odvetniški stroški vključujejo stroške odvetniških storitev in izdatkov, povečanih za DDV (drugi odstavek 2. člena OT).
³ Promet blaga in storitev je v Republiki Sloveniji predmet obdavčitve. DDV se obračunava in plačuje glede na promet in potrošnjo določenega blaga in določenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Prihodki od DDV pripadajo proračunu Republike Slovenije (2. člen ZDDV-1).
⁴ Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1).
⁵ Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost z dne 28. novembra 2006.
⁶ Vraničar M., Beč N., Zakon o davku na dodano vrednost s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 476.
⁷ Glej Betetto N., v Ude L. (et al), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 22.
⁸ Odločba Ustavnega sodišča U-I-180/17, U-I-415/18, U-I-482/18, U-I-4/19, U-I-162/19 z dne 4. 6. 2020, točka 15 obrazložitve.
⁹ Stranka in odvetnik se lahko dogovorita za višjo ali nižjo nagrado, glej točko 11 obrazložitve).
¹⁰ Tudi če ima stranka pravico do odbitka DDV od računa, ki ga je plačala odvetniku, to še ne pomeni, da bo ta znesek dobila odmerjen v okviru povračila stroškov v pravdnem postopku. Znesek DDV na odvetnikovem računu je lahko višji ali nižji od zneska DDV pri odmeri odvetniških storitev v pravdnem postopku po OT, saj se stranka lahko z odvetnikom dogovori za višje ali nižje plačilo. Prav tako ni rečeno, da bo stranka z izterjavo pravdnih stroškov uspešna. Lahko se zgodi, da bo ostala praznih rok.
¹¹ Odbitek DDV je po določilih 63. člen ZDDV-1 terjatev do države, ki si ga davčni zavezanec, ki je do odbitka vstopnega DDV upravičen, v sistemu DDV lahko povrne prek obračuna izstopnega DDV.
¹² Letni razpored dela sodnic in sodnikov Vrhovnega sodišča RS za leto 2025 - čistopis, št. Su 1531/2024-12 z dne 11. 2. 2025.

Datum zadnje spremembe:

07.05.2025

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep V Cpg 258/2024
• UPRS Sodba I U 49/2020-16
• VSK Sklep Cpg 149/2019