VSRS Sodba X Ips 41/2023


pomembnejša odločba

Jedro

V primeru izdanih računov za opravljene poslovodne storitve, na katerih je obračunan davek na dodano vrednost (DDV), ki ga prejemnik računov tudi poravna, se mora spoštovati načelo nevtralnosti kot temeljno načelo sistema DDV, ne glede na morebitno nacionalno ureditev, ki posredno (z omejitvami glede izvajalca poslovodnih storitev - le fizična oseba) onemogoča obračun DDV na opravljene poslovodne storitve.

Za pravico do odbitka vstopnega DDV torej ni bistveno, da je po nacionalni ureditvi opravljanje dejavnosti poslovodenja omejeno na sklenitev pogodbe med fizično osebo in navedeno pravno osebo. Ta omejitev lahko vpliva na nacionalno obdavčitev dohodka, ki je za to izplačan fizični osebi, ne pa na pravico do odbitka DDV, ki mora nastopiti, ko so za to izpolnjeni pogoji, določeni (tudi) z Direktivo o DDV, ki je predpis prava Evropske unije in se zato uporablja primarno (3. a člen URS).

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Delna sodba in sklep Upravnega sodišča I U 343/2020-20 z dne 25. 4. 2023, se v II. točki izreka spremeni tako, da se tožbi v delu, ki se nanaša na odmero in plačilo DDV (brez obresti) ugodi in se odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-1598/2019-25 z dne 7. 8. 2019, v točki I.5 odpravi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (prvostopenjski davčni organ) je po opravljenem davčnem inšpekcijskem nadzoru obračunavanja davkov in prispevkov iz zaposlitve in davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) z odločbo, št. DT 0610-1598/2019-25 z dne 7. 8. 2019 v točkah I.1 do I.4 tožnici naložila v plačilo dohodnino in prispevke iz zaposlitve; v preostalem delu (s točko I.5) pa dodatni DDV od osnove 916.634,28 EUR v znesku 201.659,49 EUR ter obresti v znesku 17.657,74 EUR. Ministrstvo za finance (drugostopenjski davčni organ) je tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo z odločbo,št. DT 499-02-36/2019-5 z dne 3. 2. 2020.

2. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, ki ji je Upravno sodišče delno ugodilo. Izpodbijano odločbo je odpravilo v vseh točkah izreka, ki so se nanašale na plačilo dohodnine in prispevkov iz zaposlitve. Zavrnilo pa je tožničino tožbo v delu, v katerem ji je bil naložen v plačilo DDV. Postopek je bil v delu, ki se nanaša na obračun obresti od odmerjenega DDV, prekinjen do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prehodnih določb prvega in tretjega odstavka 71. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona davčnem postopku (ZDavP-2J) v zvezi s 95. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

3. Vrhovno sodišče je na tožničin predlog s sklepom X DoR 80/2023-5 z dne13. 9. 2023 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja: "Ali se sme glede na načelo učinkovitosti, supremacije in neposrednega učinka prava EU, Upravno sodišče za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, sklicevati na vsebino slovenskega ZGD-1 (515. in 255. člen) in slovenskega ZDoh-2 (35. in 37. člen) po katerih funkcijo poslovodje lahko opravlja le fizična oseba in da so zato dohodki iz tega naslova lahko le dohodki iz odvisnega delovnega razmerja fizične osebe (ne pa pravne osebe)?".

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi 5. točko (brez obresti) odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-1598/2019-25 z dne 7. 8. 2019. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na vloženo revizijo ni podala vsebinskega odgovora.

K I. točki izreka

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve davčnih organov in Upravnega sodišča, povezane z dopuščenim pravnim vprašanjem, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP in 85. člen ZUS-1).

Dosedanji potek postopka

8. Revidentka je v inšpiciranem obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2019 prejemala račune od povezane osebe družbe A., d. o. o., ki so bili izdani na podlagi Svetovalne pogodbe na področju celovitega upravljanja hotela št. 1701/A z dne 6. 1. 2016 (v nadaljevanju svetovalna pogodba) in Pogodbe o upravljanju B. z dne 6. 1. 2017 (v nadaljevanju pogodba o upravljanju). Iz računov ni razvidno, katere storitve konkretno so bile opravljene, saj je kot opis del na računih, izdanih na podlagi svetovalne pogodbe, navedeno zgolj "svetovanje po pogodbi" in "dodatni svetovalni dan". Na računih, izdanih na podlagi pogodbe o upravljanju, prav tako niso opredeljene nobene storitve, navedeno je zgolj besedilo: upravljanje po "pogodbi-pavšal" oziroma "bonus" ali "poračun po pogodbi". Revidentka je bila pred izdajo izpodbijane odločbe večkrat pozvana k pojasnitvi oziroma predložitvi specifikacij storitev, ki so bile dejansko opravljene. Po pregledu vseh pogodb in predložene dokumentacije je davčni organ v zvezi s svetovalno pogodbo ugotovil, da sta naročnik in izvajalec kot pravni osebi komunicirali preko iste fizične osebe (B. B.). Naloge, ki so navedene v svetovalni pogodbi, so v bistvu naloge direktorja (odgovornost za brezhibno delovanje vseh področij dela, uspešno obratovanje hotela ipd.), med svetovalnimi storitvami pa so navedene tudi storitve samega upravljanja s hotelom, delo in stik z javnostmi, poslovno in tehnično svetovanje, kar so vse naloge direktorja. Tudi storitve upravljanja, ki jih je revidentka opredelila naknadno, to je po pozivu davčnega organa, vse spadajo med naloge direktorja. Mednje spadajo nadzor, vodenje sestankov in kolegijev, komunikacija s poslovnimi partnerji in gosti, spremljanje ocen gostov ter spremljanje celotnega poslovanja, zaposlenih in konkurence ter raznih informacij na spletnih straneh. V družbi A., d. o. o., je bil edini zaposlen B. B., ki je bil hkrati njen direktor in tudi direktor revidentke. Prav tako je B. B. ustanovitelj in 100 % lastnik tako revidentke kot družbe A., d. o. o., ki je registrirana za dejavnost druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje. B. B. je bil od 1. 1. 2016 do 9. 10. 2017 zaposlen pri revidentki, od 10. 10. 2017 dalje pa je redno zaposlen pri družbi A., d. o. o., v obeh primerih kot oseba v delovnem razmerju.

9. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je davčni organ odločil, da vsebina sklenjenih pogodbenih razmerij ustreza poslovodnim storitvam in ne svetovalnim storitvam. Čeprav je bila med pogodbenima strankama sklenjena pogodba o upravljanju oziroma svetovanju, je po vsebini dejansko šlo za pogodbo o poslovodenju revidentke. Same poslovodne storitve pa je opravljal B. B. Plačila storitev poslovodenja, čeprav so izplačana pravni osebi, pa se po 35. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Od teh dohodkov se plačuje akontacija dohodnine (127. člen ZDoh-2) in prispevki za socialno varnost (prispevki za zdravstveno zavarovanje, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za posebne primere zavarovanj in prispevek za poškodbe). Ker poslovodno funkcijo v skladu s 515. členom Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) lahko opravlja le fizična oseba, je storitve poslovodenja treba šteti kot osebno storitev, ki jo je opravila fizična in ne pravna oseba. Zato v tem delu ni mogoče uveljavljati odbitka DDV po prvem odstavku 63. člena in četrtem odstavku 67. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), ker storitev ni opravil izdajalec računov. Davčni organ je zato revidentki zavrnil pravico do odbitka plačanega DDV na podlagi računov, prejetih od družbe A., d. o. o., ter ji naložil plačilo DDV v višini neupravičeno odbitega DDV.

10. Upravno sodišče je v tem delu (DDV) tožbo zavrnilo. Pojasnilo je, da so dohodki, izplačani poslovodnim osebam, ne glede na to, ali so slednji opravljali delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na podlagi pogodbe o poslovodenju, obdavčeni kot dohodki iz delovnega razmerja. Za zaposlitev in s tem za odvisno pogodbeno razmerje se namreč šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev direktorjev (šesti odstavek 35. člena ZDoh-2). Dohodki, prejeti za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (1. točka drugega odstavka 37. člena ZDoh-2). To glede na kogentno naravo navedenih zakonskih določb velja absolutno, ne glede na siceršnjo vsebino pogodbenih razmerij. S spornimi prejetimi računi se niso zaračunavale storitve svetovanja in upravljanja, ki bi jih revidentki opravil drug zavezanec za DDV v okviru svoje obdavčljive dejavnosti. Gre za osebne storitve zakonitega zastopnika družbe in ne za storitve, ki bi jih opravila izdajateljica računov. Zato revidentki ne more biti priznana pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDDV-1.

Revizijske navedbe

11. Revidentka v reviziji navaja, da vse storitve vedno opravijo fizične osebe, zato je treba ugotoviti, v čigavem imenu opravlja storitve. Če v svojem, je fizična oseba sama zavezanec za DDV, če v imenu pravne osebe, pa je zavezanec ta pravna oseba. Upravno sodišče v izpodbijani sodbi naj ne bi ugotovilo, v čigavem imenu je fizična oseba opravljala poslovodne storitve. Predlaga naj Vrhovno sodišče prekine postopek in vloži predlog za predhodno odločanje na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) glede vprašanja, ali lahko nacionalno pravo določi, kdo za namene DDV opravi storitve poslovodenja. V sistemu DDV ne obstaja omejitev, da bi poslovodne storitve opravljala pravna oseba, kar pomeni, da mora v primeru njihovega izvajanja obračunati in plačati DDV.

Glede dopuščenega revizijskega vprašanja

12. Jedro spora predstavlja vprašanje možnosti priznanja pravice do odbitka vstopnega DDV pri plačilu prejetih računov z obračunanim DDV za izvedene poslovodne storitve. Te storitve je opravljal B. B. kot direktor oziroma zaposlena oseba družbe A., d. o. o., kar pomeni, da je ta družba skladno s sklenjeno pogodbo opravljala poslovodne storitve v sklopu svoje poslovne dejavnosti. Gre torej za vprašanje, ali se lahko na plačilo dejanskega izvrševanja poslovodnih storitev obračunava DDV po 9. členu Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju Direktiva o DDV) in ob pogojih, ki jih vsebujejo določbe 255. in 515. člena ZGD-1 ter šestega odstavka 35. člena in 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2.

Obračun DDV na poslovodne storitve

13. V skladu z 2. členom Direktive o DDV so predmet DDV storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo. V skladu s 24. členom te direktive je treba vsako transakcijo, ki ni dobava blaga, šteti za opravljanje storitev. Nadalje 9. člen Direktive o DDV določa, da je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršnokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti. Ekonomska dejavnost pa je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Dodatno je SEU v svoji sodni praksi pojem ekonomske dejavnosti razložilo na način, da je za to, da bi bilo neko opravljanje storitev mogoče opredeliti kot transakcijo, opravljeno za plačilo, potrebna le neposredna zveza med tem opravljanjem storitev in plačilom, ki ga davčni zavezanec dejansko prejme. Taka neposredna zveza je podana, če med izvajalcem in prejemnikom obstaja pravno razmerje, v okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve oziroma storitve, pri čemer plačilo, ki ga prejme izvajalec, pomeni dejansko protivrednost storitve, opravljene za prejemnika (sodba v zadevi C-179/23 Credidam, v 36. točki). Vsebinsko povsem enako določbo vsebuje tudi ZDDV-1 v drugem odstavku 5. člena.

14. V skladu z ustaljeno sodno prakso SEU mora za to, da so v smislu Direktive o DDV take transakcije opravljene "za plačilo", obstajati neposredna zveza med opravljanjem storitev na eni strani ter plačilom, ki ga davčni zavezanec dejansko prejme, na drugi strani. Taka neposredna zveza je podana, če med tistim, ki opravi storitve ter prejemnikom storitev obstaja pravno razmerje, v okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve, pri čemer plačilo, ki ga prejme tisti, ki opravi te transakcije, pomeni dejansko protivrednost storitve, opravljene za navedenega prejemnika.¹ SEU je tudi že presodilo, da za to, da bi bilo mogoče transakcije obravnavati kot opravljene "za plačilo" v smislu Direktive o DDV, ni nujno, da se plačilo za opravljanje storitev prejme neposredno od prejemnika, temveč je to plačilo mogoče prejeti od tretje osebe.² Upoštevati je tudi treba, da je po sodni praksi SEU uporaba pojma "ekonomska dejavnost" široka, poleg tega pa je iz nje razvidna tudi objektivnost tega pojma, v smislu da se dejavnost obravnava kot taka, ne glede na njen namen ali rezultat.³

15. Način opravljanja poslovodnih storitev se sam po sebi ne razlikuje od drugih storitev, ki se ponujajo na trgu. Prav tako kot vse ostale storitve se poslovodne storitve opravljajo za plačilo in na podlagi pogodbenega razmerja. Neposredna izvajalka poslovodnih storitev mora biti v slovenskem pravnem redu sicer res fizična oseba, vendar to ne spremeni dejstva, da storitve opravlja za plačilo in po pogodbi.⁴ Nadalje je podana tudi splošna vzajemnost dajatev, saj opravljene storitve terjajo plačilo nadomestila v višini pogodbene vrednosti opravljenih storitev.⁵ Iz povedanega izhaja, da je med ponudnikom in prejemnikom poslovodnih storitev podano pogodbeno razmerje, ki temelji na vzajemnosti dajatev, ker je podana neposredna zveza med opravljenimi poslovodnimi storitvami, ki jih opravlja poslovodja, in denarno dajatvijo, ki jo za opravljene storitve prejme. Opravljanje poslovodnih storitev se torej na splošno lahko šteje za opravljanje neodvisne ekonomske dejavnosti v smislu 9. člena Direktive o DDV. Ali lahko v posameznem primeru pride do obračuna DDV na opravljane poslovodne storitve ter posledičnega priznanja pravice do odbitka vstopnega DDV, pa bo seveda odvisno od vsakega posameznega primera. V primeru izdanih računov za opravljene poslovodne storitve, na katerih je obračunan DDV, ki ga prejemnik računov tudi poravna, se mora zato spoštovati načelo nevtralnosti kot temeljno načelo sistema DDV, ne glede na morebitno nacionalno ureditev, ki posredno (z omejitvami glede izvajalca poslovodnih storitev - le fizična oseba) onemogoča obračun DDV na opravljene poslovodne storitve.⁶

16. Ob ugotovitvi, da gre za opravljanje ekonomske dejavnosti v smislu Direktive o DDV, lahko uporabo pravil sistema DDV izključijo le vnaprej določene izjeme. Prvo je določilo SEU, ki v svoji sodni praksi jasno pojasni, da se ni mogoče sklicevati na pravice iz sistema DDV v primeru goljufij.⁷ Trditve, da bi v obravnavanem primeru šlo za goljufijo sistema DDV, niso bile podane. Druga izjema pa je določena v 10. členu Direktive o DDV⁸ in se uporabi v primeru, ko storitve opravlja zaposlena oseba v sklopu svojega delovnega razmerja. Slovensko pravo v šestem odstavku 35. člena ZDoh-2 določa, da se kot zaposlitev šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja in izvolitve v državni ali drug organ. Dohodek, ki ga fizična oseba (poslovodja) prejme za opravljanje poslovodnih storitev, pa se na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja. Zato mora Vrhovno sodišče presoditi, ali se lahko poslovodne storitve v slovenskem pravnem redu opravljajo le v okviru delovnega razmerja.

17. Po mnenju Vrhovnega sodišča citirani določbi ZDoh-2 opredeljujeta zgolj način obdavčevanja prejetih dohodkov poslovodje. Ne določata pa, in to je bistveno, da mora biti poslovodja tudi v pogodbenem delovnem razmerju z družbo, v kateri je poslovodja. Povedano drugače, ni nujno, da je poslovodja zaposlen v družbi, nujno je le, da se njegov dohodek, ki ga prejme za opravljene poslovodne storitve, obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja. Torej med poslovodjo in družbo lahko (za namene plačila za njegovo delo) obstoji kakršnokoli civilno pravno razmerje, iz tega pravnega razmerja pridobljeni dohodki poslovodje pa se morajo obdavčiti po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. Drugačna presoja ne izhaja niti iz določb 255. in 515. člena ZGD-1, ki določata, da je lahko poslovodja v pravni osebi le fizična oseba. Pri izpolnjevanju zakonskih zahtev iz navedenih določb ZGD-1 gre namreč za vzpostavitev statusnega razmerja med poslovodjo in družbo, ki se v celoti izrazi z vpisom fizične osebe (poslovodje) v sodni register. V nobenem delu pa te določbe ZGD-1 ne opredeljujejo vrste (civilnega) pogodbenega razmerja, kot podlage za izvajanje storitev poslovodenja. To pa pomeni, da se poslovodne storitve ne kvalificirajo avtomatično pod izjemo iz 10. člena Direktive o DDV.

18. Za pravico do odbitka vstopnega DDV torej ni bistveno, da je po nacionalni ureditvi opravljanje dejavnosti poslovodenja omejeno na sklenitev pogodbe med fizično osebo in navedeno pravno osebo. Ta omejitev lahko vpliva na nacionalno obdavčitev dohodka, ki je za to izplačan fizični osebi,⁹ ne pa na pravico do odbitka DDV, ki mora nastopiti, ko so za to izpolnjeni pogoji, določeni (tudi) z Direktivo o DDV, ki je predpis prava Evropske unije in se zato uporablja primarno (3. a člen Ustave).

19. Odgovor na postavljeno revizijsko vprašanje je torej negativen. Opravljanje poslovodnih storitev predstavlja opravljanje neodvisne ekonomske dejavnosti po pravu EU in se morajo pri odločanju o priznanju pravice do odbitka vstopnega DDV upoštevati načela učinkovitosti, supremacije in neposrednega učinka prava EU.

Presoja v obravnavanem primeru

20. V obravnavani zadevi je revidentka z družbo A., d. o. o., sklenila pogodbo o svetovanju ter pogodbo o upravljanju B. Na njuni podlagi je družba A., d. o. o., za revidentko opravljala poslovodne storitve, ki jih je neposredno izvrševal poslovodja družbe A., d. o. o., B. B.. Iz ugotovljenega dejanskega stanja nadalje nesporno izhaja, da so bile vse poslovodne storitve opravljene in plačane družbi A., d. o. o. in ne B. B. Posledično ne more držati očitek Upravnega sodišča, da se storitve po obeh sklenjenih pogodbah naj ne bi opravljale (ker jih opravljal B. B. osebno) in da sta bili obe pogodbi sklenjeni zgolj navidezno. Značilnost navideznega pravnega posla je namreč v tem, da se ne uresniči, temveč da se uresniči prikrit pravni posel, tako da je navedena pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanja v tem primeru napačna. Po presoji Vrhovnega sodišča iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v obravnavani zadevi , izhaja, da je revidentka, kot plačnica storitev, te storitve prejela opravljene ter da jih je tudi plačala družbi A., d. o. o., na podlagi načela vzajemnosti. S tem pa ni pravilno sklicevanje davčnega organa (in Upravnega sodišča preko 71. člena ZUS-1), da se odbitek vstopnega DDV revidentki ne prizna na podlagi točke a, prvega odstavka 63. člena ZDDV-1,¹⁰ ker storitev ni opravil izdajalec računov. V tem delu ima revidentka prav, ko navaja, da za pravno osebo vedno opravljajo storitve fizične osebe, ki so z njo povezane. Te fizične osebe opravljajo storitve v imenu pravne osebe, pri presoji upravičenosti obračuna DDV pa ostale ugotovitve davčnega organa in Upravnega sodišča (način njihovega plačila itd.) niso pomembne.¹¹ Prav tako je izdajalka računov, družba A., d. o. o., davčnemu organu odvedla obračunan DDV na podlagi izdanih računov. Posledično je treba ugotoviti, da med izvedenimi storitvami in plačilom obstaja neposredna zveza, s čimer so v celoti izpolnjeni vsebinski pogoji, kot jih je postavilo SEU, da se opravljanje poslovodnih storitev šteje za ekonomsko dejavnost v smislu Direktive o DDV.¹²

21. V takšnem primeru se mora skladno s sodno prakso SEU davčnemu zavezancu priznati pravica do odbitka ne glede na nacionalno ureditev.¹³ Nenazadnje je SEU že odločilo, da tudi morebitne kršitve nacionalnega prava pri izvajanju storitev, ki se lahko opredelijo kot neodvisna ekonomska dejavnost v smislu 9. člena Direktive o DDV, ne vplivajo na pravico do odbitka vstopnega DDV.¹⁴ Sama dopustnost sklenjenih pogodb po nacionalnem (slovenskem) pravu ne vpliva na uporabo pravil sistema o DDV. Revidentki torej pripada pravica do odbitka vstopnega DDV, ki ga je plačala na podlagi prejetih računov od družbe A.,d. o. o., in ji je bilo z izpodbijano odločbo neutemeljeno naloženo dodatno plačilo DDV.¹⁵

22. Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča v izpodbijani II. točki izreka, ki se nanaša na odmero in plačilo DDV (brez obresti), spremenilo tako, da je tožbi tudi v tem delu ugodilo ter izpodbijano odločbo v I.5 točki izreka v tem delu odpravilo in je ni vračalo v ponovni postopek (prvi odstavek 94. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

23. Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče na podlagi določbe četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.

Glasovanje

24. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------
¹ Tako SEU v zadevi C-612/21 Gmina O (25. točka).
² Prav tam (26. točka).
³ Tako SEU v zadevi C-604/19 Gmina Wrocław (69. točka).
⁴ Saj je treba presojati, kako poslovodne storitve izvaja njihov tipični izvajalec (torej nekdo, ki deluje v skladu z veljavno zakonodajo), tako SEU v zadevi C-612/21 Gmina O (35. točka).
⁵ SEU v svoji sodni praksi vzajemnost dajatev razloži na način, da se ena dajatev opravi, le če se opravi tudi druga (glej zadevo C-94/19 San Domenico Vetraria, 26. točka).
⁶ Tako tudi SEU v zadevi C-94/19 San Domenico Vetraria, 30. točka.
⁷ Tako SEU v zadevah npr. C-453/22 Schütte (24. točka), C-397/21 Humda (28. točka) in druge.
⁸ Določba 10. člena Direktive o DDV: Pogoj glede neodvisnega opravljanja ekonomske dejavnosti iz člena 9(1) iz DDV izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršne koli druge pravne vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca.
⁹ Glej sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 11/2024 z dne 29. 1. 2025.
¹⁰ Točka a, prvi odstavek 63. člena ZDDV-1: Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij, in sicer: DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec.
¹¹ Glej 14. točko te sodbe in tam citirano sodno prakso SEU.
¹² Enako sklepanje izhaja tudi iz sodne prakse SEU (glej zadevo C-94/19 San Domenico Vetraria, 27. točka).
¹³ Glej zadevi C-94/19 San Domenico Vetraria, 30. točka.
¹⁴ Glej zadevo SEU C-512/21 Aquila 57. točka.
¹⁵ Vrhovno sodišče opozarja, da se v obravnavani zadevi revizija nanaša na obračun DDV in ne na dokončno obdavčitev prihodkov poslovodje kot v zadevi X Ips 11/2024.

Datum zadnje spremembe:

07.05.2025

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1304/2016-9
• UPRS Sodba I U 1546/2016-51
• UPRS Sodba I U 1503/2016-8