<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II Ips 9/2024


pomembnejša odločba

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2024:II.IPS.9.2024
Evidenčna številka:VS00081920
Datum odločbe:17.12.2024
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sklep II Cp 1123/2023
Datum odločbe II.stopnje:28.06.2023
Senat:Jan Zobec (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Marijan Debelak, Peter Golob, Franc Seljak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pravica do sodnega varstva - pravica do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - obvestilo o vročitvi - nepravilno vročanje - fikcija - sodne počitnice / poletno poslovanje - vročanje - fikcija osebne vročitve

Jedro

Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker tožnik ni bil določno in razumljivo obveščen o tem, da bo sodišče zaradi neprevzema pošiljke štelo, da je "fikcija" osebne vročitve nastopila že med poletnim poslovanjem sodišča. Tožnik je namreč prejel le obvestilo iz četrtega odstavka 142. člena ZPP, to pa ni bilo zadostno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji postopek

1. Tožnik je s tožbo z dne 21. 5. 2012 od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica dolžna plačati odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki mu je nastala v prometni nesreči, ki jo je povzročil njen zavarovanec.

2. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo P 1257/2012-II z dne 20. 7. 2020 najprej odločilo o povrnitvi nepremoženjske škode, s sodbo z dne 14. 7. 2022 pa še o plačilu rente. To sodbo je vročalo v času poletnega poslovanja. Dne 25. 7. 2022 je vročevalec odvetniku tožnika v poštnem predalu pustil obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), da mora pisanje prevzeti v 15 dneh, torej do 9. 8. 2022. Ker odvetnik pisanja v tem roku ni prevzel, mu je bilo pisanje po izteku tega roka v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP puščeno v poštnem predalu. Odvetnik je pisanje iz poštnega predala dvignil 16. 8. 2022. Štel je, da mu tridesetdnevni rok začne teči 17. 8. 2022 in izteče 15. 9. 2022. Ta dan je tudi vložil pritožbo zoper sodbo.

3. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bila pritožba vložena prepozno, zato jo je zavrglo. Obrazložilo je, da sodne počitnice ne vplivajo na tek in iztek petnajstdnevnega roka za dvig pošiljke iz četrtega odstavka 142. člena ZPP in je zato treba šteti, da je 9. 8. 2022 tožnik sodbo prejel po pravilih o fiktivni osebni vročitvi. To pa pomeni, da mu je začel tridesetdnevni rok za pritožbo teči takoj po koncu sodnih počitnic, torej že 16. 8. 2024 in se je iztekel dan pred vložitvijo pritožbe, torej 14. 9. 2022.

4. Tožnik se je pritožil zoper sklep o zavrženju pritožbe in navedel, da ga sodišče ni opozorilo na začetek teka roka prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, čeprav je bila jasno, da bo vročitev opravljena v času poletnega poslovanja sodišč.

5. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da sodna praksa, po kateri petnajstdnevni rok za dvig sodne pošiljke ni procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče, temelji na načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015. Z novelo Zakona o sodiščih ZS-M je bilo v 83. členu ZS predpisano, da se med sodnimi počitnicami vročajo tudi nenujna pisanja, da pa začnejo procesni roki teči prvi dan po izteku sodnih počitnic, na kar sodišče stranko opozori na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da sodišče strank res ni opozorilo, da začnejo procesni roki teči prvi dan po izteku sodnih počitnic, vendar je presodilo, da to ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo ZS-M je veljalo, da začne procesni rok teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, zato z odsotnostjo opozorila tožnik, ki ga zastopa pooblaščenec, ni bil prikrajšan pri uveljavljanju pravice do pravnega sredstva, niti v njegovi ustavni pravici do enakega varstva pred zakonom.

6. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 329/2023 z dne 18. 10. 2023 tožniku dopustilo revizijo glede vprašanja: ali je bila v okoliščinah konkretnega primera vročitev sodbe sodišča prve stopnje v času poletnega poslovanja sodišč, čeprav tožnik ni prejel opozorila v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZS, opravljena veljavno?

Revizija

7. Na podlagi tega sklepa tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da je napačna presoja sodišča druge stopnje, da mu je bila sodba sodišča prve stopnje med poletnim poslovanjem sodišča pravilno vročena. Pooblaščenec je obvestilo o prispelem pismu prejel 25. 7. 2022. Obravnavana zadeva spada med nenujne zadeve, zato v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo. To pa pomeni, da bi sodišče moralo tožnika opozoriti na tek rokov. Ker tega ni storilo, vročitev s fikcijo v času sodnih počitnic ni bila veljavna in bi moralo sodišče šteti, da začne rok za pritožbo teči šele po 16. 8. 2022, ko je pooblaščenec tožnika sodbo dejansko prejel. To pomeni, da je rok za pritožbo začel teči 17. 8. 2022 in se je iztekel 15. 9. 2022, torej je bila pritožba pravočasno vložena. Tožnik meni, da mu zaradi napačnega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je zato podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklicuje se na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 661/2021 z dne 6. 1. 2022 in opozarja, da so bile odločbe, na katere se sklicujeta sodišči prve in druge stopnje, I Ip 1739/2019, II Ips 393/2010 in III Ips 80/2013, izdane pred novelo ZS-M z dne 16. 7. 2020 in zato niso pravno pomembne.

8. Tožnik meni, da je napačna presoja, da izostanek pravnega pouka po petem odstavku 83. člena ZS ne vpliva na pravilnost odločitve. Če izostane pravni pouk o pravici do pritožbe po ZPP, stranka te pravice ne izgubi in lahko pritožbo vloži tudi po izteku roka: če po napadeni logiki nižjih sodišč izostane pravni pouk iz 83. člena ZS, pa pravico do pritožbe izgubi. Tožnik meni, da gre za diskriminatorno obravnavo istih zadev, kar predstavlja kršitev ustavnih pravic do enakosti pred zakonom in do pravnega sredstva zoper odločbe državnih organov. V reviziji se tožnik sklicuje tudi na odločbi I Cp 248/2021 in II Cpg 131/2021 Višjega sodišča v Ljubljani in na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-436/15-9 z dne 22. 3. 2017. Predlaga, naj Vrhovno sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter odloči, da je bila pritožba vložena pravočasno, podrejeno pa, naj sklepa le razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

9. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

10. Revizija je utemeljena.

O pomenu vročanja za zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva

11. Ustava v 23. členu vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, v 25. členu pa pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva. S pravico do pritožbe namreč stranka lahko učinkovito brani svoje interese. Da pa bi bila posamezniku ta pravica zagotovljena, mora biti najprej seznanjen z vsebino odločitve. To pa se zagotavlja z institutom vročitve v sodnih in upravnih postopkih. Namen vročanja je torej po eni strani v tem, da se zagotovi, da pisanje prejme tisti, ki mu je dejansko namenjeno, po drugi strani pa seznanja pošiljatelja in naslovnika, od kdaj dalje se lahko utemeljeno šteje, da se je imel naslovnik možnost seznaniti z vsebino pisanja, torej na kateri trenutek se lahko veže začetek teka rokov za vložitev pravnih sredstev.1

12. Zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe tako ZPP v 142. členu za odločbe, zoper katere je je dovoljena posebna pritožba, predpisuje osebno vročitev tudi zato, da stranka ve kdaj začne teči rok. V tretjem in četrtem odstavku tega člena pa omogoča, da se osebna vročitev opravi tudi po pravilih o fiktivni osebni vročitvi. Navedena ureditev predstavlja ustavnopravno uravnotežen kompromis med pravico strank do izjave v postopku na eni strani in pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi strani.2 Vendar to velja le, če je vročitev pravilno opravljena. Iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki ji sledita tudi Ustavno in Vrhovno sodišče, izhaja, da je le v primeru, če je vročitev pravilno opravljena in so pristojni organi izkazali zadostno skrbnost pri obveščanju naslovnika o postopku, mogoče šteti, da se se je naslovnik s svojim ravnanjem sam odrekel pravici, da nastopi pred sodiščem.3

13. ZPP v četrtem odstavku 142. člena določa, da v primeru, ko vročevalec ne najde naslovnika, niti drugih oseb, ki po ZPP lahko oziroma morajo sprejeti vročitev, v nabiralniku pusti obvestilo, da pisanje čaka (praviloma na pošti) petnajst dni. Če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika opozoriti v obvestilu.

Vročanje med poletnim poslovanjem sodišča

14. V obravnavani zadevi je sodišče tožniku vročalo sodbo v času poletnega poslovanja. ZS v prvem odstavku 83. člena določa, da sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta poslujejo v omejenem obsegu (poletno poslovanje). V času poletnega poslovanja sodišča razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah. V teh zadevah procesni roki tečejo. V četrtem odstavku 83. člena pa ZS določa, da v času poletnega poslovanja lahko sodišča odločajo tudi v zadevah, ki niso nujne v skladu s prejšnjim odstavkom (nenujne zadeve). V teh zadevah procesni roki ne tečejo, sodišče pa lahko razpiše narok le, če s tem soglašajo vse stranke. Če je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju.4 Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da to obvestilo sodbi, ki je bila puščena v poštnem predalu tožnikovega odvetnika, ni bilo priloženo.

15. Tožnik v reviziji uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker ni bil določno in razumljivo obveščen o tem, da je zaradi neprevzema pošiljke "fikcija" vročitve nastopila že med poletnim poslovanjem sodišča. Ne načenja vprašanja, ali je pravilna razlaga sodišč, da petnajstdnevni rok iz četrtega odstavka za prevzem pisanja teče in izteče tudi med poletnim poslovanjem sodišča, torej da lahko tudi med poletnim poslovanjem sodišča pride do vročitve po pravilih o fiktivni osebni vročitvi. Vrhovno sodišče se je zato osredotočilo na vprašanje, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je bilo opozorilo iz četrtega odstavka 142. člena ZPP, ki je bilo dano tožniku, zadostno.

Presoja konkretnega primera

16. Tožnikovemu odvetniku je bilo namreč v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP po izteku petnajstdnevnega roka za dvig pošiljke, v poštnem predalu puščeno obvestilo s pravnim poukom, da če pisma v petnajstdnevnem roku ne bo prevzel, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena s potekom tega roka, pismo pa bo po poteku tega roka puščeno v poštnem predalu.

17. Četrti odstavek 83. člena ZS določa, da je sodno pisanje v nenujni zadevi lahko vročeno tudi v času poletnega poslovanja, obenem pa določa, da v nenujnih zadevah v tem obdobju procesni roki ne tečejo. Tako ostaja nejasno, ali je sodno pisanje v času poletnega poslovanja lahko vročeno po pravilih o fiktivni osebni vročitvi, torej ali petnajstdnevni rok iz četrtega odstavka 142. člena ZPP v tem obdobju lahko teče in tudi izteče, tako da nastopi "fikcija" vročitve že v času poletnega poslovanja.

18. Po oceni Vrhovnega sodišča je bilo zato le obvestilo iz četrtega odstavka 142. člena ZPP nezadostno. Tožnika je pustilo v dvomu, kdaj začne teči rok za pritožbo. Že ta ugotovitev zadošča za sklep, da je prišlo do absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi katere je treba na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP ugoditi reviziji in razveljaviti sklepa obeh sodišč ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

19. Tožnik v reviziji opozarja, da bi moralo biti sodnemu pisanju priloženo (vsaj) še obvestilo iz četrtega odstavka 83. člena ZS. V tipskem obvestilu, ki ga sodišča pošiljajo na podlagi četrtega odstavka 83. člena je navedeno: "Zadeva, v kateri vam je bilo vročeno pisanje, po Zakonu o sodiščih ni določena kot nujna. V času poletnega poslovanja sodišč (med 15. junijem in 15. avgustom procesni roki v sodnih zadevah, ki niso nujne ne tečejo. Procesni rok začne teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, to je 16. avgusta 2024".

20. Vrhovno sodišče dodaja, da tudi, če bi bilo sodnemu pisanju priloženo še obvestilo iz četrtega odstavka 83. člena ZS, bi tožnika še vedno pustilo v dvomu, kdaj začne teči rok za pravno sredstvo. Če sta oba roka (petnajstdnevni iz četrtega odstavka 142. člena ZPP in rok vložitev pravnega sredstva) procesna, potem po četrtem odstavku 83. člena ZS med poletnim poslovanjem ne tečeta. To pomeni, da bo rok za pravno sredstvo začel teči šele, ko se bo po poletnem poslovanju (15. avgusta) iztekel ves petnajstdnevni rok za prevzem pošiljke. Če pa rok iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni procesni rok, potem bo tekel in iztekel med poletnim poslovanjem in bo rok za pravno sredstvo začel teči že 16. avgusta. Tega dvoma tudi opozorilo iz četrtega odstavka 83. člena ZS ne odpravi, saj ponovi abstrakten in slabo definiran, predvsem pa sporen pravni pojem in stranko pušča v dvomu. Tak dvom seveda ogroža učinkovito uresničevanje njene pravice do izjavljanja, pravnega sredstva in sodnega varstva. Opozorilo bi zagotavljalo učinkovito uresničevanje teh pravic le, če bi jasno in nedvoumno naslovniku sporočilo, da je zaradi njegovega neprevzema sodne pošiljke že med poletnim poslovanjem nastopila fikcija vročitve. Šele tedaj bi stranka (naslovnik) vedela, da rok za vložitev pravnega sredstva začne teči že s 16. avgustom. Sedanje opozorilo je algoritem z napako - in posledice te napake prizadenejo strankino pravico do sodelovanja v postopku.

21. Nesporno je, da je tožnikov pooblaščenec obvestilo o pošiljki iz tretjega odstavka 142. člena ZPP prejel 25. 7. 2022, torej med poletnim poslovanjem sodišča. Pošiljko je dvignil prvi dan po poteku poletnega poslovanja 16. 8. 2022. Ob pomanjkanju jasnih obvestil mu ni mogoče šteti v škodo, če je razumel, da mu je glede na četrti odstavek 83. člena ZS in drugi odstavek 111. člena ZPP tridesetdnevni rok za pritožbo začel teči šele naslednji dan, torej 17. 8. 2022, in se je iztekel 15. 9. 2022. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno in jo po izpeljanem postopku s pritožbo (vročanje v odgovor) predložiti v odločanje sodišču druge stopnje.

22. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

23. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno, je pa vrhovni sodnik Peter Golob napovedal ločeno pritrdilno mnenje (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-436/15, 6 in 7. točka obrazložitve.
2 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-279/08, 11. točka obrazložitve.
3 Glej sodbe ESČP Aždajič proti Sloveniji (št. 71872/12), točka 53, Dilipak in Karakaya proti Turčiji (št. 7942/05 in 24838/05), točka 80, Gyuleva in ostali proti Bolgariji (št. 76963/01), točka 36 in odločba Ustavnega sodišča Up-950/21 z dne 14. 3. 2024, točki 29 in 30.
4 Določba je bila spremenjena z novelo ZS-M (Ur. l. RS, št. 204/2020 z dne 24. 7. 2020). Zakonodajalec je v obrazložitvi predloga spremembe zapisal, da bo po novi ureditvi strankam v času poletnega poslovanja sodišča lahko vročeno sodno pisanje, vendar pa bo rok začel teči prvi naslednji dan po izteku, s čimer je zagotovljeno varstvo pravic strank v postopkih. Na tek rokov bodo stranke opozorjene samo na tistem sodnem pisanju, ovojnici ali drugi priloženi listini k sodnemu pisanju, ki bo v nenujnih zadevah vročeno v času poletnega poslovanja sodišča. Glej Predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih, nujni postopek, EVA: 2019-2030-0030

**********************

PRITRDILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA PETRA GOLOBA, KI SE MU PRIDRUŽUJE VRHOVNI SODNIK MAG. MARIJAN DEBELAK

Povezava na PDF dokument


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 25
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 124, 124/3, 124/4
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 83, 83/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.02.2025

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDgwMjI5