<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 29/2024


pomembnejša odločba

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2024:VIII.IPS.29.2024
Evidenčna številka:VS00081937
Datum odločbe:17.12.2024
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 99/2024
Datum odločbe II.stopnje:24.04.2024
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Samo Puppis (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski, dr. Mateja Končina Peternel, Katarina Parazajda
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:solidarnostna pomoč - pravočasnost zahteve - daljša bolezen

Jedro

Določbo tretjega odstavka 6. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS o 60-dnevnem roku za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni je treba razlagati tako, da delavec, ki je v bolniškem staležu zaradi daljše bolezni, pridobi pravico do izplačila solidarnostne pomoči po izteku treh mesecev bolniškega staleža, uveljavljanje te pravice pa ohrani ves čas nadaljnjega bolniškega staleža (ves čas trajanja daljše bolezni) in še 60 dni po zaključku tega staleža.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 224,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za odpravo sklepov toženke z dne 19. 7. 2023 in 30. 8. 2023 ter da ji mora toženka izplačati solidarnostno pomoč v višini 801,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2023 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožnici je naložilo, da mora toženki povrniti stroške tega postopka v višini 122,40 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, toženki pa naložilo povrnitev tožničinih pravdnih stroškov na prvi stopnji in pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom VIII DoR 142/2024 z dne 20. 8. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zavzelo pravilno stališče o pravočasni vložitvi zahteve za plačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni.

4. Toženka v reviziji navaja, da je 60-dnevni rok za vložitev zahteve za plačilo solidarnostne pomoči materialni prekluzivni rok, kar je ugotovilo že Vrhovno sodišče RS v sodbi VIII Ips 43/2021 z dne 29. 3. 2022. Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da v primeru daljše bolezni delavec pridobi pravico do uveljavljanja solidarnostne pomoči v trenutku, ko njegova začasna odsotnost z dela traja vsaj polne tri mesece in da 60-dnevni rok za vložitev zahteve za njeno izplačilo začne teči znova z vsakim novim dnem neprekinjenega bolniškega staleža po dopolnjenih treh mesecih. Po stališču sodišča druge stopnje naj bi 60-dnevni subjektivni rok pričel teči šele po koncu bolniškega staleža, kar je materialnopravno zmotno. Zgolj dejstvo, da je delavec bolniško odsoten, še ne presumira njegove nezmožnosti vložitve zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči. Delavec lahko to zahtevo vloži tudi v času bolniškega staleža. Zmoten je zaključek drugostopenjskega sodišča, da so vsi delavci, ki so bolniško odsotni, avtomatično nezmožni vložiti zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči. Dejstvo obstoja bolniškega staleža samo po sebi še ne pomeni, da delavec te zahteve ni zmožen vložiti. To velja še toliko bolj za primere, ko je delavec bolniško odsoten le za del delovnega časa, v preostalem pa je dolžan opravljati delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

5. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP; Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8. Med strankama je bilo nesporno, da je bila tožnica v obdobju od 1. 1. 2023 do 30. 9. 2023 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni (del tega obdobja je bila začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času, del tega obdobja pa je bila zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno). Tožnica je bila članica reprezentativnega sindikata policistov, ki je na njen predlog dne 5. 7. 2023 podal zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči po tretji alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (v nadaljevanju KPND; Uradni list RS, št. 18/91 in nadalj.).

9. Revizijsko sporno v tej zadevi je, ali je sindikat glede na določbo tretjega odstavka 6. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS (v nadaljevanju Aneks; Ur. l. RS, št. 46/2013) na predlog tožnice zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vložil pravočasno.

10. KPND v 4. točki 40. člena določa primere, ko delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Ti primeri so smrt delavca ali ožjega družinskega člana (prva alineja), težja invalidnost (druga alineja), daljša bolezen (tretja alineja) in elementarne nesreče ali požari (četrta alineja).

11. Aneks v prvem odstavku 6. člena določa, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Po drugem odstavku tega člena je do izplačila solidarnostne pomoči upravičen član reprezentativnega sindikata iz prejšnjega odstavka, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 odstotkov minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. Tretji odstavek 6. člena Aneksa pa določa, da sindikat vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči za delavca, člana reprezentativnega sindikata, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

12. V zvezi s tem je treba omeniti še Razlago KPND (Uradni list RS, št. 81/2000) kjer je med drugim navedeno, da se pod daljšo bolezen šteje bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po štiri ure dnevno. Do solidarnostne pomoči po tretji alineji 4. točke 40. člena KPND je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem letu. Namen solidarnostne pomoči po 4. točki 40. člena KPND je v tem, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

13. Solidarnostna pomoč je torej namenjena temu, da si delavec s pomočjo prejetih denarnih sredstev olajša negativne posledice, ki nastanejo zaradi določenih dogodkov oziroma stanj, opredeljenih v 4. točki 40. člena KPND. Prva in četrta alineja citirane določbe navajata primera enkratnih dogodkov, do katerih pride z nastankom določenega dejstva (smrt delavca, smrt ožjega družinskega člana, elementarna nesreča, požar), primera iz druge in tretje alineja pa se nanašata na trajajoče stanje, v katerem se znajde delavec (težja invalidnost, daljša bolezen).

14. Pri razlagi začetka teka roka za vložitev zahteve za plačilo solidarnostne pomoči za vsakega od primerov, naštetih v 4. točki 40. člena KPND, je treba izhajati iz njenega namena. Solidarnostna pomoč je učinkovita, če jo delavec dobi v določenem času po nastanku primera. To so upoštevali tudi sklenitelji Aneksa z določitvijo roka za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči v tretjem odstavku 6. člena Aneksa. V nasprotnem primeru, če sindikat zanjo zaprosi po roku 60 dni od nastanka primera, solidarnostna pomoč izgubi svoj namen (namen solidarnostne pomoči se izjalovi).1

15. Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 43/2021 z dne 29. 3. 2022 rok iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa opredelilo kot materialni prekluzivni rok. V tej zadevi je bilo sicer sporno predvsem, ali je začel ta rok teči od dneva nastanka škode (torej od dneva naravne nesreče) ali pa od dneva, ko je bil znan obseg škode, ki je bila posledica naravne nesreče. Po presoji revizijskega sodišča je ta rok pričel teči od nastanka škode.

16. V primerih enkratnega dogodka je logično in razumljivo, da prične teči 60-dnevni rok iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa od nastanka tega dogodka. Drugačen pa je primer, ko je delavec upravičen do solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni. Daljša bolezen ni enkratni dogodek, temveč trajajoče stanje.

17. Delavec pridobi pravico do izplačila solidarnostne pomoči, ko nastopi dejstvo daljše bolezni (to je najmanj trimesečna začasna popolna ali delna nezmožnost opravljati delo). Predpostavlja se, da trajajo neugodne posledice zaradi daljše bolezni ves čas njenega trajanja. Zato datum pridobitve te pravice zaradi daljše bolezni ne pomeni, da sindikat izplačila solidarnostne pomoči ne more uveljavljati v nadaljnjem času trajanja daljše bolezni, in sicer tudi po poteku 60 dni od nastopa primera. Ni utemeljenega razloga za zaključek, da mu ta pravica preneha po izteku 60 dni od nastanka primera, ne glede na to, koliko časa daljša bolezen dejansko traja. V primeru bolezni, ki je daljša od treh mesecev, lahko sindikat zahteva izplačilo solidarnostne pomoči tudi po izteku 60 dni od poteka trimesečnega obdobja, ki definira pojem daljše bolezni. Takšno razumevanje roka iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa je tudi v skladu z namenom solidarnostne pomoči.

18. Določbo Aneksa o 60-dnevnem roku za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni je treba razlagati tako, da delavec, ki je v bolniškem staležu zaradi daljše bolezni, pridobi pravico do izplačila solidarnostne pomoči po izteku treh mesecev bolniškega staleža, uveljavljanje te pravice pa ohrani ves čas nadaljnega bolniškega staleža (ves čas trajanja daljše bolezni) in še 60 dni po zaključku tega staleža.

19. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bila zahteva sindikata za izplačilo solidarnostne pomoči tožnici glede na tretji odstavek 6. člena Aneksa pravočasna.

20. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 378. člena ZPP revizijo toženke zavrnilo kot neutemeljeno.

21. Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožnici povrniti njene stroške revizijskega postopka, in sicer stroške za odgovor na revizijo 300 točk po Odvetniški tarifi (tar. št. 15/6 OT), materialne stroške v višini 2 % od vrednosti storitve in 22 % DDV, kar znese skupaj 224,00 EUR. V primeru zamude bo morala toženka plačati tožnici tudi zakonske zamudne obresti.

22. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------
1 Izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku 6. člena Aneksa, po kateri lahko sindikat v imenu upravičenca vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči tudi v 60 dneh od takrat, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog. V tem primeru začetek 60 dnevnega roka ni vezan na nastanek samega primera, temveč na trenutek, ko upravičenec postane zmožen uveljavljati pravico do solidarnostne pomoči.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) - člen 40-4
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) - člen 6, 6/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.01.2025

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDgwMTIx