VSRS Sklep II DoR 164/2024


pomembnejša odločba

Jedro

I. Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

- Ali je dovoljena pritožba stranskega intervenienta glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je stranski intervinent želel pridružiti pravdi?

- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni izvedlo pritožbene obravnave oziroma ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?

- Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča v pravdnem postopku predstavlja dokaz na način, da se dejstva, ki so v njej ugotovljena, v drugem pravdnem postopku štejejo za resnična, zainteresirana stranka pa lahko zatrjuje in dokazuje nasprotno?

- Ali lahko gredo stranki v breme prekluzije, ki so jo zadele v drugem postopku?

- Ali je sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 87. člena OZ v konkretnem primeru utemeljeno odreklo kondikcijski zahtevek zgolj tožeči stranki?

Izrek

I. Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

- Ali je dovoljena pritožba stranskega intervenienta glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je stranski intervinent želel pridružiti pravdi?

- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni izvedlo pritožbene obravnave oziroma ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?

- Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča v pravdnem postopku predstavlja dokaz na način, da se dejstva, ki so v njej ugotovljena, v drugem pravdnem postopku štejejo za resnična, zainteresirana stranka pa lahko zatrjuje in dokazuje nasprotno?

- Ali lahko gredo stranki v breme prekluzije, ki so jo zadele v drugem postopku?

- Ali je sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 87. člena OZ v konkretnem primeru utemeljeno odreklo kondikcijski zahtevek zgolj tožeči stranki?

Obrazložitev

1. Tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev obstoja terjatve iz naslova vrnitve kupnin v postopku osebnega stečaja nad toženo stranko v posledici ugotovitve ničnosti treh prodajnih pogodb.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo stransko intervencijo na strani tožene stranke, s sodbo pa je razsodilo, da na dan 2. 10. 2014 obstajajo tožničine terjatve do tožene stranke v znesku 546.755,55 EUR (II. točka izreka), ne obstajajo pa v znesku 524.436,57 EUR (III. točka izreka), v obeh primerih z zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2014 do plačila. Odločilo je tudi o stroških prvostopenjskega postopka (V. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje Pg 900/2020, sodbo in sklep Pg 900/2020 pa je potrdilo v II., III. in V. točki izreka. Ugodilo pa je pritožbi stranskega intervenienta in sodbo ter sklep 900/2020 spremenilo v II. točki izreka tako, da je ugotovilo, da na dan 2. 10. 2014 terjatve tožeče stranke do tožene stranke ne obstajajo niti v znesku 546.755,55 EUR z zamudnimi obrestmi. Spremenilo je odločitev o stroških prvostopenjskega postopka ter odločilo še o stroških pritožbenega postopka.

4. Stranski intervenient predlaga dopustitev revizije glede vprašanj (1): Ali je Višje sodišče v Ljubljani kršilo pravilo postopka s tem, ko je dejstvo, da je predlagatelj stranske intervencije upnik tožene stranke, štelo kot zadostno predpostavko za dovolitev stranske intervencije (t.j. kot pravni interes); (2) Ali je Višje sodišče v Ljubljani kršilo pravilo postopka, s tem ko je vsebinsko obravnavalo pritožbo RS, ki v postopku skladno z veljavnimi predpisi ne more pridobiti položaja udeleženca; (3) Ali je dovoljena pritožba RS glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je Republika Slovenija želela pridružiti pravdi; (4) Ali je Višje sodišče v Ljubljani zagrešilo absolutno bistveno kršitev ZPP (kršilo pravico revidentke do dvostopenjskega sojenja in pravico do izjave) s tem, ko je na seji ugotavljalo dejstva, na podlagi katerih je ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje in nanj oprlo svojo odločitev ter spremenilo prvostopenjsko sodbo v škodo revidentke, namesto da bi izvedlo pritožbeno obravnavo, na kateri bi se ugotavljala dejstva in izvajali dokazi, glede na to, da prvostopenjsko sodišče teh dejstev ni ugotavljalo; (5) Ali je pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru dolžno izvesti pritožbeno obravnavo (ali vsaj povabiti stranki na sejo); (6) Ali je Višje sodišče v Ljubljani revidentki odvzelo pravico do pritožbe, s tem ko je samo odločilo o pritožbi, čeprav se prvostopenjske sodbe ne da preizkusiti, namesto da bi jo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek; (7) Ali glede na ugotovitev pritožbenega sodišča, da se prvostopenjske sodbe ne da preizkusiti, to pomeni, da revidentka ni imela možnosti pripraviti učinkovite pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje (kršitev pravice do pritožbe); (8) Ali je bilo pritožbeno sodišče dolžno glede na spremenjeno materialnopravno naziranje (o domnevni navideznosti namesto pravnomočne ugotovljene ničnosti prodajnih pogodb) dolžno dati strankama možnost, da se o tem izjavita pred izdajo izpodbijane odločbe; (9) Ali je bilo pritožbeno sodišče dolžno, glede na to, da je samo ugotavljalo vrsto dodatnih (posrednih) dejstev, ki niso bila predmet obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, dati strankama možnost, da se o tem izjavita na pritožbeni obravnavi, ali z vabilom na sejo, ter po potrebi podati nova dejstva in nove dokaze; (10) Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča v pravdnem postopku predstavlja dokaz na način, da se dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče v obrazložitvi pravnomočne sodbe, v drugem pravdnem postopku štejejo za resnična, zainteresirana stranka pa lahko zatrjuje in dokazuje nasprotno (izpodbojna domneva); (11) Ali lahko gredo stranki v breme prekluzije, ki so jo zadele v drugem postopku (razen kolikor se odražajo v samem izreku pravnomočne sodbe tega drugega postopka); (12) Ali je Višje sodišče v Ljubljani ravnalo pravilno, ko je prodajne pogodbe opredelilo kot navidezne, čeprav so bile s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Pg 550/2017 izrečene za nične; (13) Ali je sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 87. člena OZ v konkretnem primeru utemeljeno odreklo kondikcijski zahtevek zgolj revidentki, pri čemer pa je (nesporno nepoštena) tožena stranka prejela vrnjeno celotno njeno izpolnitev (prejela je vrnjeno lastninsko pravico na nepremičnini); (14) Ali je sploh dopustno v sinalagmatskem pravnem poslu, s katerim je prizadet le interes tretje osebe (npr. upnika ene stranke), kondikcijo zavrniti le eni pogodbeni stranki in vse izpolnitve skoncentrirati pri enem pogodbeniku (katerega nepoštenost ni dokazana); (15) Ali določba drugega odstavka 87. člena OZ, na način, kot jo je v obravnavanem primeru uporabilo Višje sodišče v Ljubljani, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom za revidentko (v primerjavi s tožencem); (16) Ali je bilo v obravnavanem primeru dopustno na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ odreči kondikcijski zahtevek revidentki, kateri ni dokazano, da je vedela za namen nasprotne pogodbene stranke oškodovati njene upnike; (17) Ali je uporaba določbe drugega odstavka 87. člena OZ v konkretnem primeru povzročila de facto razlastitev oziroma kaznovanje revidentke v civilnem pravdnem postopku.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je v za to začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

10.01.2025

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 373/2012
• VSL sodba II Cp 2566/2010
• VSRS Sklep II DoR 454/2022