VSRS Sklep II Ips 46/2024


pomembnejša odločba

Jedro

Predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL‑1 je ex post ugotavljanje, katero zemljišče je po preteklih pravilih že postalo last lastnika stavbe ali stavb. Postopek je namenjen odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju. Merila za ugotavljanje pripadajočega zemljišča je ZVEtL‑1 prilagodil tako, da je prepustil sodiščem, da v vsakem konkretnem primeru ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin in praviloma s pomočjo izvedenca urbanistične stroke ugotovijo obseg pripadajočega zemljišča.

Nosilni razlog nižjih sodišč za stališče, da je parc. št. 312 k. o. ... skupno pripadajoče zemljišče vseh stavb ..., je, da je bilo to zemljišče ob gradnji namenjeno ...., kasnejši prostorski akti pa tega niso spremenili. Revident je s sklicevanjem na izven postopka pridobljeno izvedensko mnenje trdil, da parc. št. 312 k. o. ... nikoli ni pomenila pripadajočega zemljišča k naselju ...., temveč je bilo to zemljišče že ob gradnji ... namenjeno javni zvezni cesti oziroma aveniji.

Razhajanja o pravotvornih dejstvih, ki bi lahko pomenila podlago za uporabo kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1, v postopkih pred nižjima sodiščema niso bila odpravljena. Dokazni predlog revidenta za pridobitev dopolnitve mnenja izvedenke urbanistke je tako primeren in utemeljen, njegova izvedba pa bi lahko imela vpliv na odločitev sodišča.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se glede parc. št. 312 k.o. ... razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1. Predlagatelji so vložili predlog za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam soseske ..., ki obsega 11 stavb z naslovi ..., (ID znak...), ... in ..., (ID znak ...), ..., (ID znak ...), ..., ... in ..., (ID znak ...), ..., ... in ..., (ID znak ...), ..., (ID znak ...), ..., (ID znak...), ..., (ID znak ...), ..., (ID znak ...), ..., (ID znak ...) ter ... in ..., (ID znak ...). Predlagano zemljišče, ki upoštevaje vse parcelacije na tem območju in kasnejše razširitve predloga¹ obsega parc. št. 332/1, 331/10, 321/58, 322/1, 312, 313 in 340/1, vse k. o. ...,² je od izgradnje stavb v dejanski rabi njenih stanovalcev; na podlagi določb prej veljavnega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL)³ predstavlja njihovo skupno pripadajoče zemljišče.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skupno pripadajoče zemljišče vseh stavb ... (stanovanjskih blokov in dveh garažnih nizov znotraj naselja) obsega današnje parc. št. 332/4, 321/12, 321/60, 322/10, 321/62, 340/4 in 312 ter obkroža celotno ... ki sega na severu do današnje ..., na zahodu do ..., na jugu do severnega zidu ... stadiona ter na vzhodu do ....

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi nasprotnih udeležencev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Drugi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju revident) je zoper odločitev sodišča druge stopnje predlagal dopustitev revizije.

Dopuščeni revizijski vprašanji

5. Revizija revidenta je bila s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 161/2023 z dne 20. 9. 2023 dopuščena glede pravnih vprašanj:

‒ Ali sta sodišči zagrešili absolutno bistveno kršitev procesnih pravil s tem, ko nista obravnavali strokovnih navedb revidenta, vsebovanih v izven postopka pridobljenem izvedenskem mnenju A. A. in njegovih pripomb zoper mnenje izvedenke urbanistične stroke B. B.?

‒ Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo pri presoji pravnih posledic Odločbe Občine ... št. ... z dne 9. 5. 1973 in sodne poravnave z dne 4. 4. 1074?⁴

Dejanski okvir spora

6. Bistvene dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče v skladu s 370. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP‑1) v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) vezano in ki so v okviru meja dopuščenih revizijskih vprašanj, so naslednje:

‒ Blokovsko naselje t. i. ... je gradil ... za izgradnjo hiš za železničarske uslužbence na področju Direkcije državnih cest v Ljubljani, ki je zemljišča pridobil in deloval na podlagi zakona in pravilnika, objavljenega jeseni leta 1930. Vse večstanovanjske stavbe v soseski so bile zgrajene v letih od 1922 do 1937, in sicer skladno s prostorskimi akti (regulančni načrti) in dovoljenji za gradnjo stavb. Slednja so vsebovala situacijske načrte zunanjih ureditev območja ... z razdelitvijo površin med ... in stadionskim zidom na vrtove, vmesne poti in niz devetih polkrožnih elementov (paviljonov);

‒ Znotraj ... sta bila v času družbene lastnine zgrajena dva niza garaž, severno od blokov ...0 in 22 pa sklop vrtnih hiš s skupnim naslovom ..., ki obsega stavbišče. Drugih posegov v obravnavani prostor in namembnost zemljišč v času družbene lastnine ni bilo;

‒ Odprte površine med današnjimi ..., ..., severnim zidom ... stadiona ter ... so bile in so ohranile funkcionalno povezavo s stanovanjskimi stavbami kolonije ... od izgradnje stavb do danes. V naravi gre za dovoze, dostope, prostore za parkiranje in manevriranje, prostor za obešanje perila in stepanje preprog, prostor za smeti (znotraj kareja med stavbami) in (zlasti na parc. št. 312) prostor za vrtičke, počitek in igro. Parc. št. 312 je v naravi nezazidana zelena površina, ki je na jugu fizično ločena - ograjena z zidom ... stadiona od površin stadiona, na severni strani pa je povezana s stavbami v soseski v enovito zaključeno celoto;

‒ Vso ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče je bilo namenjeno in potrebno za normalno funkcioniranje vseh stavb v naselju. Ves čas od izgradnje do lastninjenja ter do danes je ohranilo prvotno namembnost in je v izključni rabi zgolj stanovalcev ..., ne pa tretjih oseb ali v javni rabi;

‒ Planski in prostorski izvedbeni akti, veljavni do konca družbene lastnine v letu 1997, niso podrobneje obravnavali območja v smislu natančne opredelitve in načrtovanja zemljiških parcel kot funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele; tudi glede zemljišča na parc. št. 312, katere zemljiškoknjižni lastnik je revident, ni bilo nobenih sprememb rabe oziroma sprememb namena/funkcije.

Nosilni razlogi sodišča prve stopnje

7. Sodišče je pri odločitvi izhajalo iz 42. člena ZVEtL‑1,⁵ katerega namen je ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, pri katerih je po prehodu iz družbene v zasebno lastnino ostalo zemljiškoknjižno stanje neurejeno. Ob upoštevanju skladnih mnenj sodnih izvedencev se je oprlo zlasti na mnenje izvedenke urbanistke. Presodilo je, da njenega mnenja ni treba dopolnjevati, saj je svoje delo opravila jasno, neprotislovno in s stališča splošnih človeških izkušenj prepričljivo, v njem pa so ustrezno povzeti prostorski akti, veljavni v času družbene lastnine. Ugotovilo je, da so etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah ter lastniki garaž znotraj ... v času družbene lastnine, upoštevaje načelo akcesornosti, pridobili solastninsko oziroma skupno lastninsko pravico na funkcionalnem zemljišču po samem zakonu. Glede parc. št. 312 je kot sklepno povzelo, da to zemljišče ni površina javnega dobra niti ne gre za površino, namenjeno v korist drugih stavb zunaj .... Parc. št. 312 je ohranila svojo prvotno funkcijo - v naravi so to vrtički v rabi stanovalcev .... Upravna odločba z dne 9. 5. 1973 je deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, in ne pomeni pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL‑1. S tem ko je prva nasprotna udeleženka s pogodbo z dne 3. 10. 2007 odtujila zemljišče parc. št. 312 v korist revidenta, je razpolagala z zemljiščem, ki ni bilo v njeni lasti, kar pomeni nično razpolaganje.

Nosilni razlogi sodišča druge stopnje

8. Investitor (pravni prednik predlagateljev) je z načrtovanjem ... (Pravilnik) in njegovo izgradnjo (situacijski načrti iz leta 1934) predvidel povezavo hiš v naselju z uporabo vrtov zaradi povečanja kakovosti življenja in izboljšanja funkcionalnosti stanovanj, pri čemer ne drži, da vrtički po svoji vsebini ne morejo pomeniti funkcionalnega zemljišča k stavbam v mestnem naselju. Parc. št. 312 je ves čas ohranila krajevno in funkcionalno povezanost s stavbami stanovanjske kolonije ... in je v celoti ostala v prvotni rabi (v nasprotju z vrtovi znotraj naselja, ki so spremenili namembnost zaradi izgradnje garaž). Ta dokazna ocena ima oporo v mnenjih obeh izvedencev o vidnih ostankih pretekle redne rabe, o čemer se je sodišče tudi samo zanesljivo prepričalo z ogledom. Dokazovanje z izvedenci je bilo pravilno in skladno s postopkovnimi pravili; mnenji izvedencev sta skladni glede prikazanega obsega skupnega pripadajočega zemljišča znotraj naselja in glede parc. št. 312. Pri tem so bili obravnavani in upoštevani vsi prostorski dokumenti, na katere se je skliceval revident. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo revidentov predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenke urbanistične stroke, saj sta izvedenca o zastavljenih strokovnih vprašanjih neodvisno drug od drugega podala vsak svoje, a medsebojno skladno in popolno izvedensko mnenje. Upravna določba z dne 9. 5. 1973 ne pomeni podlage za ugotovitev, da so predlagatelji na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZVEtL‑1 izgubili pravico uporabe na sporni parceli. Gre za deklaratorno odločbo, izdano na podlagi Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (v nadaljevanju ZRNSZ),⁶ ki ne more pomeniti stvarnopravne podlage za pridobitev lastninske pravice, ampak le z zakonom predvideno prerazporeditev upravljavskih upravičenj na tedanjih zemljiščih v družbeni lastnini.

Revizijske navedbe

9. Nižji sodišči nista presojali revidentovih navedb, dokazno podkrepljenih z zunajsodno pridobljenim mnenjem izvedenke A. A., iz katerega izhaja, da parc. št. 312 nikoli ni pomenila pripadajočega zemljišča k naselju ..., temveč je bilo zemljišče namenjeno javnemu dobru ali - opcijsko - zagotovitvi parkirišč za ... stadion. V sklepu pritožbenega sodišča je navedeno, da mnenja izvedenke A. A. z dne 5. 9. 2016 v spisu ni, kar pomeni, da je bil najmanj pritožbeni postopek izveden brez upoštevanja tega bistvenega dokaza. Do mnenja A. A. se nista opredelila niti v postopku postavljena sodna izvedenca A. A. in B. B., pri čemer višje sodišče zmotno navaja, da naj bi na pripombe revidenta zoper mnenje izvedenke urbanistične stroke z dne 26. 9. 2019 v svoji dopolnitvi mnenja odgovoril izvedenec D. D.. Nižji sodišči sta kršili revidentovo pravico do izjave, pravico do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in pravico do obrazložene sodne odločbe.⁷ Prav tako nista pojasnili razlogov za zavrnitev predlaganega dokaza za pridobitev dopolnilnega mnenja izvedenke urbanistične stroke. Poudarja, da tretji in četrti odstavek 44. člena ZVEtl‑1 ne dopuščata posega v lastninsko pravico tretjih oseb, če je bila ta pridobljena na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Ob dejstvu, da je pravni prednik revidenta, tj. prvi nasprotni udeleženec, lastninsko pravico na parc. št. 312 pridobil na podlagi ZRNSZ in jo je nato z veljavnim pravnim poslom prenesel na revidenta, je slednji lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobil dobroverno z vpisom v zemljiško knjigo. Ker je bila za sporno nepremičnino, ki v naravi predstavlja vrtove, izplačana odškodnina, bi nižji sodišči morali šteti, da so predlagatelji z izdajo upravne odločbe⁸ in izplačilom odškodnine izgubili pravico uporabe na spornem zemljišču, s tem pa tudi lastninsko pravico, ki jo je pravni prednik revidenta pridobil najkasneje z uveljavitvijo ZLNDL. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljev v delu, ki se nanaša na parc. št. 312, v celoti zavrne oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve ali druge stopnje.

Navedbe prvega nasprotnega udeleženca v odgovoru na revizijo

10. Prvi nasprotni udeleženec se strinja z navedbami revidenta in poudarja, da se sodišči, ker nista upoštevali mnenja A. A., do navedb nasprotnih udeležencev o napačnih strokovnih zaključkih sodnih izvedencev nista mogli opredeliti. Iz mnenja A. A., ki pomeni ključni dokaz za izpodbijanje izvedenskih mnenj sodnih izvedencev, izhaja, da parc. št. 312 ni bila namenjena rabi stavb ..., prav tako pa niso podani urbanistični kriteriji, na podlagi katerih bi bila ta nepremičnina potrebna za redno rabo teh stavb, zato ne more predstavljati pripadajočega zemljišča k stavbam. Do prenosa pravice uporabe na parc. št. 312 na občino je prišlo na podlagi Odločbe Občine ... št. ... z dne 9. 5. 1973, ki je bila izdana na podlagi takrat veljavnega ZRNSZ zaradi zagotovitve graditve stanovanj in za drugo komunalno graditev na stavbnih zemljiščih. Investitor stavb je za parc. št. 312 prejel odškodnino na podlagi sodne poravnave z dne 4. 4. 1974. ZVEtL‑1 daje zgolj podlago, da se v posebnem postopku pravica uporabe na določeni nepremičnini ugotovi (na podlagi ugotovitve, da so predlagatelji v času družbene lastnine na določenem zemljišču imeli pravico uporabe), ne pa konstitutivno določi. Prvi nasprotni udeleženec in revident sta bila ves čas v dobri veri, izkazana pa je tudi priposestvovalna doba 10 let (od 9. 5. 1973 dalje). Na podlagi 10. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je revident v trenutku vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo in ne glede na potek priposestvovalne dobe pridobil lastninsko pravico, saj je bil v trenutku vpisa lastninske pravice v dobri veri.

Navedbe predlagateljev v odgovoru na revizijo

11. Predlagatelji Vrhovnemu sodišču predlagajo, naj revizijo kot neutemeljeno zavrne. V delu, ki se nanaša na postavitev novega izvedenca oziroma na dopolnitev izvedenskega mnenja že postavljene izvedenke urbanistične stroke, je revizija nedovoljena. Ne drži, da naj bi izvedensko mnenje A. A., ki ga je tudi sicer mogoče upoštevati le kot trditveno podlago, "izginilo" iz spisa, saj se je ves čas nahajalo v spisu. Izvedenec D. D. je v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 15. 12. 2016 odgovoril na pripombe revidenta z dne 9. 9. 2016, ki je med drugim vsebovalo mnenje A. A.. Ugotovitve obeh sodno postavljenih izvedencev se ne razlikujejo od stališč izvedenke A. A., ki tudi sama ugotavlja, da se urbanistična namembnost - izgradnja avenije ni nikoli udejanjila. Opozarja, da je Vrhovno sodišče že pojasnilo,⁹ da spremembe prostorskih aktov same po sebi še ne zadostujejo za spremembo obsega pripadajočega zemljišča, če te spremembe pred uveljavitvijo ZLNDL niso tudi zares udejanjene v naravi z dejanskim odvzemom zemljišča lastniku stavbe, s spremembo njegove ureditve oziroma s spremembo rabe. Odločba z dne 9. 5. 1973 je ugotovitvena, zato ne pomeni pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na podlagi 44. člena ZVEtL‑1, temveč le z zakonom predvideno prerazporeditev upravljavskih upravičenj na tedanjih zemljiščih v družbeni lastnini. Ne drži, da je pravna prednica revidenta s citirano odločbo pridobila pravico uporabe na parc. št. 312, saj ni šlo za razpolaganje tedanjega imetnika s pravico uporabe, ampak za prenos pravice uporabe po sili zakona z deklaratorno odločbo, medtem ko so dejansko (izvenknjižno) pravico uporabe obdržali tedanji imetniki stanovanjske pravice. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da je bilo pri pravici uporabe zaradi njene ekonomske narave odločilno, kdo zemljišče uporablja in da odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe.¹⁰ Revident se ne more sklicevati niti na dobroverno pridobitev pravice uporabe s strani njegovega pravnega prednika, saj določila o dobrovernosti veljajo le za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom.

Meje revizijskega preizkusa

12. Po določbi 371. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Presoja utemeljenosti revizije

13. Revizija je utemeljena.

O pripadajočem zemljišču

14. S sprejemom ZVEtL‑1 je zakonodajalec merila za ugotavljanje pripadajočega zemljišča prilagodil tako, da je prepustil sodiščem, da v vsakem konkretnem primeru ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin in praviloma s pomočjo izvedenca urbanistične stroke ugotovijo obseg pripadajočega zemljišča; v zakonu je določil le temeljna napotila in merila.¹¹ Zakon kot pripadajoče opredeljuje tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. To so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. Skupno pripadajoče zemljišče pa je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo več stavb hkrati in je na podlagi navedenih predpisov postalo last lastnikov teh stavb (prvi in drugi odstavek 42. člena ZVEtL-1). Kriterije za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča in smiselno tudi skupnega pripadajočega zemljišča (tretji odstavek 42. člena ZVEtL‑1) določa 43. člen ZVEtL‑1;¹² ti so določeni enakovredno in primeroma. Predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je ex post ugotavljanje, katero zemljišče je po preteklih pravilih že postalo last lastnika stavbe ali stavb. Postopek je namenjen odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju.¹³ Šteje se, da je pripadajoče zemljišče skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih lastnikov (tretji odstavek 23. člena ZVEtL-1).

15. Nosilni razlog za sklep sodišč, da je parc. št. 312 skupno pripadajoče zemljišče vseh stavb ... je, da je bilo to zemljišče ob gradnji namenjeno ..., kasnejši prostorski akti pa tega niso spremenili. Revident, izhajajoč iz mnenja A. A., trdi nasprotno, in sicer, da je bila parc. št. 312 namenjena javnemu dobru ali - opcijsko - zagotovitvi parkirišč za ... stadion. Iz tega mnenja izhaja, da je bila parc. št. 312 že ob gradnji ..., ko je veljal Zazidalni načrt sektorja med ... in ... (1932), namenjena javni zvezni cesti oziroma aveniji; po Generalnem planu urbanističnega razvoja Ljubljane z dne 4. 2. 1966 z dopolnitvijo iz leta 1972 je bilo to zemljišče namenjeno parkovni in športni ureditvi; po Zazidalnem načrtu za zazidalni otok ... z dne 7. 10. 1969 je bilo to zemljišče izven zazidljivih oziroma stanovanjskih površin obravnavanih stavb (kar kaže na to, da ni bilo namenjeno njihovi redni rabi); po Prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto... iz leta 1988 je to zemljišče spadalo v območje urejanja z oznako ... (parkovne, športne in rekreacijske površine), ... pa so spadali v območje urejanja ... (površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti).

16. Očitno je torej, da si ključne ugotovitve in zaključki nižjih sodišč ter ugotovitve A. A. nasprotujejo. Nasprotja imajo toliko večjo težo, ker je treba pripadajoče zemljišče za stavbe, zgrajene pred drugo svetovno vojno, ugotavljati po dinamičnem načelu, kar pomeni, da je treba upoštevati spremembe v času od nastanka družbene lastnine do lastninjenja. Zato so pomembni tudi prostorski akti iz tega obdobja. Prav glede njihove vsebine pa so ugotovitve izvedenke B. B. v sklepih obeh nižjih sodišč po presoji Vrhovnega sodišča (pre)skope oziroma nepopolne.¹⁴ Pri tem dodatne opore za stališče sodišč ne ponudi niti Pravilnik o upravljanju ... za gradbo stanovanjskih hiš na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani iz časa ustanovitve fonda (1930),¹⁵ saj gre lahko kvečjemu za interna pravila investitorja, ne pa za prostorski akt v smislu 43. člena ZVEtL‑1.

O pravici stranke do izjave s poudarkom na pravici do sodelovanja v dokaznem postopku

17. Pravica strank do sodelovanja v postopku (pravica do izjave, 5. člen ZPP) je temeljna procesna pravica, ki se na drugi strani zrcali v dolžnosti sodišča, da se do navedb strank opredeli. Kadar sodišče ne upošteva oziroma se ne opredeli do vseh pravno pomembnih strankinih navedb, stranko prikrajša za izjavljanje v postopku (odvzame ji možnost sodelovanja v postopku).

18. Revizijski očitek o kršitvi pravice do izjave revident utemeljuje z argumentom, da nižji sodišči nista obravnavali njegovih navedb, v katerih se sklicuje na zasebno, zunaj pravde pridobljeno izvedensko mnenje A. A., niti nista odgovorili na njegove pripombe na izvedensko mnenje B. B..

19. Ni pomembno, ali je bilo mnenje A. A. v času odločanja sodišča druge stopnje v sodnem spisu ali pa je "izginilo"; pomembno je, da se sodišči do pomembnega dela procesnega gradiva nista opredelili. Revident utemeljeno opozarja, da če sodišče druge stopnje v času odločanja ni razpolagalo z mnenjem A. A.,¹⁶ potem ni jasno, kako je lahko zaključilo, da so bile njegove navedbe in mnenje A. A. upoštevani in ustrezno obravnavani.

20. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden od elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave. Iz te ustavne pravice izhaja obveznost sodišča, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno pomembna, izvede. Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati. Zavrnitev dokaznega predloga stranke mora sodišče ustrezno (razumno) obrazložiti.¹⁷

21. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Dokaz mora izvesti tako, kot je določeno v 251. do 253. členu ZPP. Če ugotovi, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti. Tudi če stranke posebej zahtevajo dopolnitev izvedenskega mnenja ali izvedenčevo dodatno zaslišanje, je to le opozorilo sodišču, naj stori, kar bi že tako moralo storiti. Take pobude so zato navadno povezane z ugovori zoper izvedensko delo, s katerimi želijo stranke pri sodišču zbuditi pomisleke o izvedenčevih zaključkih.¹⁸ Odločitev o potrebi po zaslišanju izvedenca torej ni odvisna od strankinega predloga, temveč od jasnosti, popolnosti in razumljivosti izvedenskega mnenja,¹⁹ kar smiselno velja tudi za presojo odločitve o dopolnitvi izvedenskega mnenja.

22. V konkretnem primeru se je predlog revidenta za dopolnitev mnenja izvedenke urbanistke nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) pa lahko sodišče zavrne le, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev.²⁰ Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti; navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca.

23. Revident je v pripravljalnih vlogah z dne 9. 9. 2016 (h kateri je priloženo strokovno mnenje A. A. z dne 5. 9. 2016) in z dne 29. 9. 2019 pravilno opozoril, da je treba ugotoviti tudi vsebino prostorskih aktov iz časa družbeno lastninskega sistema, saj stavbam, zgrajenim pred drugo svetovno vojno, v času družbene lastnine ni nujno kot pripadajoče zemljišče pripadalo povsem isto zemljišče, ki je bilo kot funkcionalno načrtovano ob izgradnji, ampak je bil lahko njegov obseg, oblika ipd. s prostorskimi akti spremenjen. S sklicevanjem na mnenje A. A. poudarja, da parc. št. 312 že po v času gradnje veljavnem Zazidalnem načrtu ... (1932) ni bila namenjena rabi ..., temveč zvezni cesti, ki bi razmejevala bloke od ... stadiona, in da je bila po prostorskih aktih, veljavnih v času družbene lastnine, namenjena parkovni in športni ureditvi. Iz sklepov nižjih sodišč izhaja, da naj bi bili glede slednjega zaključki izvedenke B. B. drugačni (tako v delu, ki se nanaša na obdobje gradnje, kot glede urbanistične ureditve v času družbene lastnine), vendar pa iz sklepov ne izhaja, da bi sodišči izvedenko B. B. soočilo z mnenjem A. A. in s pripombami revidenta. Še več, mnenje A. A. v sklepu sodišča prve stopnje sploh ni omenjeno. Razhajanja o pravotvornih dejstvih (ki bi pomenila podlago za uporabo kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1) torej niso bila odpravljena.

24. Pritrditi je treba revizijskemu očitku, da bi bilo treba zaradi razjasnitve zgoraj izpostavljenih dilem procesno pravilno izdelati dopolnitev mnenja B. B.. Po drugi strani se ni mogoče strinjati s stališčem sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje odgovorilo na vse pripombe revidenta zoper mnenje B. B.,²¹ saj glede bistvenega - namembnosti parc. št. 312 po prostorskih aktih, veljavnih ob lastninjenju, to ne drži. Nadalje je zgrešena tudi utemeljitev sodišča druge stopnje, da dopolnitev mnenja izvedenke B. B. ni potrebna, ker naj bi bilo mnenje urbanistke skladno z mnenjem geodeta D. D., saj je bila predlagana dopolnitev mnenja glede vprašanj urbanistične stroke. Ob tem ni mogoče razumeti niti, kako je lahko sodišče druge stopnje preverilo, ali so bili obravnavani in upoštevani vsi prostorski dokumenti, na katere je opozoril revident, če se je nanje skliceval v povezavi z mnenjem A. A., s katerim pa sodišče druge stopnje po lastnih navedbah ni razpolagalo.²² Sklepa nižjih sodišč tako nimata odločilnih razlogov, zaradi katerih nista sledili trditvam revidenta, ki se nanašajo na strokovno mnenje A. A..

Sklep in odgovor na dopuščeno vprašanje

25. Dokazni predlog revidenta za pridobitev dopolnitve mnenja izvedenke urbanistke je bil torej primeren in utemeljen, njegova izvedba pa bi lahko imela vpliv na odločitev sodišča. Z njegovo zavrnitvijo sta nižji sodišči kršili pravico revidenta do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave, kar je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato sklepa nižjih sodišču v delu, ki se nanaša na parc. št. 312, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP).

26. Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje je potemtakem pritrdilen. Vrhovno sodišče se z drugim vprašanjem, ki se nanaša na pravilno uporabo materialnega prava, ni ukvarjalo, ker odgovor nanj ne bi mogel vplivati na odločitev v revizijskem postopku.

Napotki nižjima sodiščema

27. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku izvedenko urbanistične stroke pozvati, da dopolni izvedensko mnenje in odgovori na pripombe revidenta oziroma se opredeli do strokovnih trditev, ki izhajajo iz mnenja A. A..

28. Tako revident kot prvi nasprotni udeleženec sta v postopku trdila, da naj bi ... v času družbene lastnine "izgubili" parc. št. 312 in se pri tem sklicevala na Odločbo Občine ... št. ... z dne 9. 5. 1973 v zvezi s sklenjeno sodno poravnavo z dne 4. 4. 1974,²³ na podlagi katere je bila za sporno zemljišče dotedanjemu imetniku pravice uporabe izplačana odškodnina. Če bosta po odpravi procesne kršitve nižji sodišči vztrajali pri sklepu o pravilnosti ugotovitev izvedenke urbanistične stroke, v skladu s katerimi je parc. št. 312 do nastanka družbene lastnine pripadala ..., bosta morali v nadaljevanju zavzeti stališče o tem, kakšen pravni učinek na sklep o funkcionalni povezanosti tega zemljišča s ... ima navedena odločba, izdana na podlagi ZRNSZ, o prenosu (sedanje) parc. št. 312 kot nezazidanega stavbnega zemljišče v družbeno lastnino, in v odvisnosti od odgovora na to vprašanje, ali je prvi udeleženec v letu 2007 veljavno razpolagal s sporno nepremičnino v korist revidenta. Morebiten materialnopravni sklep, da ta odločba, na podlagi katere je bila sklenjena sodna poravnava o plačilu odškodnine prejšnjemu imetniku pravice uporabe, ne more pomeniti stvarnopravne podlage za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL, ker je šlo le za "z zakonom predvideno prerazporeditev upravljavskih upravičenj na tedanjih zemljiščih v družbeni lastnini",²⁴ bo moralo to utemeljiti z jasnimi pravnimi argumenti.

29. Revident revizijskih stroškov ni priglasil.

Sestava senata in glasovanje

30. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Predlagatelji so v nadaljevanju postopka predlog razširili še na lastnike posameznih garaž, ki se nahajajo znotraj ... v sklopu dveh garažnih nizov, saj so lastniki garaž tudi osebe, ki niso stanovalci v predmetnem naselju in zato le-te ne predstavljajo objektov zunanje ureditve obravnavanih stavb oziroma niso njihovi sestavni pomožni deli, temveč gre za samostojne garaže znotraj sklopa dveh garažnih nizov.
² V nadaljevanju sklepa je opuščena navedba katastrske občine pri zapisu parcel, saj se vse obravnavane parcele nahajajo v k. o. ....
³ ZVEtL je veljal od 24. 5. 2008 do 18. 7. 2017.
⁴ Pravilni datum sklenjene sodne poravnave je 4. 4. 1974.
⁵ Ki je začel veljati med postopkom, tj. 19. 7. 2017.
⁶ Uradni list SRS, št. 27/1972.
⁷ Revident se v zvezi s tem sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 31/2007 z dne 18. 6. 2009.
⁸ Poudarja, da je sodišče na navedeno upravno odločbo vezano. Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 662/2009 z dne 28. 2. 2013, II Ips 360/2008 z dne 20. 11. 2008, II Ips 565/2008 z dne 22. 11. 2011, II Ips 442/2009 z dne 13. 12. 2012, II Ips 273/2009 z dne 18. 10. 2012 in II Ips 259/2006 z dne 9. 10. 2008.
⁹ Odločba Vrhovnega sodišča II Ips 128/2018 z dne 9. 5. 2019. Ob tem predlagatelji opozarjajo še na stališče iz zakonodajalčeve obrazložitve ob sprejetju ZVEtL‑1, iz katerega izhaja, da spremembe prostorskih aktov po izgradnji stavbe niso samostojna podlaga za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča.
¹⁰ Sklicuje se na sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 985/2006 z dne 26. 8. 2009 in II Ips 664/2001 z dne 29. 11. 2001.
¹¹ Tako Vrhovno sodišče že v sklepu II Ips 48/2019 z dne 8. 8. 2019.
¹² Prvi odstavek 43. člena ZVEtL-1 določa: "Sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, kot na primer projektne rešitve, investicijska dokumentacija, obračuni pogodbene cene, zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj in podobno, 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču."
¹³ Sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 2/2023 z dne 17. 8. 2023 in II Ips 173/2018 z dne 22. 11. 2018.
¹⁴ V izvedenskem mnenju B. B. so prostorski akti, ki so veljali za obravnavano območje od izgradnje ... pa do nastopa lastninjenja zemljišča po ZLNDL v letu 1997, le deloma povzeti, izvedenka pa se v mnenju nanje ne opre oziroma tega ne obrazloži.
¹⁵ Iz 28. člena tega Pravilnika med drugim izhaja: "Hiše morajo imeti vsaj štiri stanovanja. Gradijo se na zdravih in sončnih mestih, tako da pripade posamezniku po možnosti vsaj 200 m2 vrta."
¹⁶ Sodišče druge stopnje v 22. točki obrazložitve sklepa navaja: "[…] Opiral se je na strokovno mnenje izvedenke urbanistične stroke A. A., predlagal, naj ga sodišče upošteva kot del njegove trditvene podlage, če bi bilo sporno, pa naj postavi novega izvedenca urbanistične stroke. Navedenega izvensodno pridobljenega mnenja v sodnem spisu ni […]".
¹⁷ Odločbe Ustavnega sodišča Up‑233/15 z dne 19. 10. 2017 (11. točka obrazložitve), Up‑219/15 z dne 19. 5. 2016 (8. točka obrazložitve), Up‑1266/05 z dne 7. 6. 2007 (8. točka obrazložitve), Up‑77/01 z dne 4. 3. 2004 (9. točka obrazložitve), sklep Vrhovnega sodišča II Ips 58/2019 z dne 7. 11. 2019.
¹⁸ J. Zobec v: L. Ude (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 500.
¹⁹ Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 145/2017 z dne 22. 11. 2018.
²⁰ Sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 69/2015 z dne 14. 5. 2015 in II Ips 58/2019 z dne 7. 11. 2019.
²¹ Točka 23 obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje.
²² Prav tam, točka 22.
²³ Iz odločbe Občine ... št. ... z dne 9. 5. 1973 in sklenjene sodne poravnave z dne 4. 4. 1974 izhaja, da je bila parc. št. 312 proti plačilu odškodnine odvzeta bivšemu lastniku oziroma imetniku pravice uporabe iz posesti; pravni prednik prvega nasprotnega udeleženca je pridobil pravico uporabe in posest ter za to plačal odškodnino bivšemu lastniku oziroma imetniku pravice uporabe.
²⁴ Odločba sodišča druge stopnje (točka 31 obrazložitve).

Datum zadnje spremembe:

29.11.2024

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 155/2021
• VSRS Sklep II DoR 161/2023
• VSRS Sklep II Ips 118/2021