VSRS Sklep II Ips 37/2024


pomembnejša odločba

Jedro

Ne glede na materialnopravno upravičenje hipotekarnih upnikov iz tretje alineje drugega odstavka 154. člena SPZ, da dosežejo prenehanje hipoteke, in splošno pravilo iz prvega odstavka 40. člena ZZK-1, je treba pri izbrisu prisilne hipoteke v zemljiški knjigi upoštevati posebnosti in smisel prisilne hipoteke, ki je intrinzično vezana na izvršilni postopek. Ker je v primeru prisilne hipoteke matični postopek izvršilni, zemljiškoknjižni postopek pa ima le izvedbeno funkcijo, je zmotna razlaga, da pravna ureditev upnikom prisilne hipoteke omogoča, da v izvršilnem postopku, ki ni končan oziroma izvršba ni bila ustavljena, dosežejo izbris prisilnih hipotek (in zaznamb izvršbe) mimo izvršilnega (v tem primeru "matičnega") postopka.

Vrhovno sodišče ne soglaša s stališčem, da črtanje četrtega odstavka 90. člena ZZK-1 nima pravnih posledic. Strinja se s stališčem pravne teorije, da upnika, ki je hkrati hipotekarni upnik (materialnopravni upravičenec), ni treba varovati pred tveganjem, da bo izgubil procesni položaj zavarovanega upnika v izvršbi. V izvršilnem postopku pa ne gre le za položaj strank, ampak tudi drugih oseb - udeležencev -, ki vstopijo v že začeti postopek, da bi zavarovali svoj pravni položaj; pri izvršbi na nepremičnine so to tudi potencialni kupci (udeleženci dražbe) in dejanski kupec nepremičnine.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1. Predlagateljica je zemljiškoknjižnemu sodišču predlagala izbris dveh prisilnih hipotek, vknjiženih na njenih nepremičninah. Predlogu je priložila notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo hipotekarnega upnika.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se izbris prisilnih hipotek ID ... in ID ... ne dovoli; zavrnilo je tudi ugovor predlagateljice zoper sklep, da se izbris ne dovoli, in potrdilo izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločbo sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti.

Nosilni razlogi sodišča prve stopnje

4. Zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe le po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča in le pod taksativno določenimi pogoji, in sicer, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen ali če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena (prvi odstavek 90. členu Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1). Z novelo ZZK-1-E,¹ ki se uporablja od 24. 7. 2021, je bil črtan četrti odstavek 90. člena ZZK-1, ki je določal, da se izbris zaznamb izvršbe dovoli tudi na predlog, ki mu je priloženo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. Posledica črtanja te določbe je, da lahko pride do izbrisa zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke le po uradni dolžnosti. S tem je odpravljeno tveganje, da bi do izbrisa prisilne hipoteke in s tem izgube zavarovanega položaja upnika prišlo kljub dejstvu, da predlog za izvršbo ni bil umaknjen oziroma izvršba ni bila ustavljena.

5. Ker je prisilna hipoteka nastala po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi, lahko tudi preneha le po uradni dolžnosti. Izvršilno sodišče ima tedaj obveznost, da po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo strank, razveljavi opravljeno dejanje zaznambe izvršbe in obvesti zemljiškoknjižno sodišče, da po uradni dolžnosti izbriše zaznambo izvršbe in prisilne hipoteke.

6. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek, v katerem odloča sodišče o dovolitvi vpisa le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Sodišče prve stopnje poudarja, da sta v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka zaznambi izvršbe pri spornih prisilnih hipotekah še vpisani. Predlagateljica z nobeno listino ni izkazala, da sta izvršilna postopka, ki sta zaznamovana, pravnomočno ustavljena.

Nosilni razlogi sodišča druge stopnje

7. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je bil z novelo ZZK-1-E črtan četrti odstavek 90. člena ZZK-1, ki je dopuščal izbris zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke na podlagi overjenega zemljiškoknjižnega dovolila upnika te hipoteke. Hipotekarni upnik se res lahko odpove svoji hipoteki, a je izbris prisilne hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe, te pa ni mogoče izbrisati na podlagi zasebne listine, ne da bi bilo izkazano, da je bila izvršba ustavljena. Drugačno pritožbeno stališče je v nasprotju z načelom formalnosti zemljiškoknjižnega postopka.

Navedbe iz zahteve za varstvo zakonitosti

8. Osrednje vprašanje, izpostavljeno v zahtevi za varstvo zakonitosti, je, ali je mogoče opraviti zemljiškoknjižni izbris prisilne hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku na podlagi določb 86. in 88. člena ZZK-1, ki se ji je hipotekarni upnik odrekel (3. alineja drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ) in v ta namen izstavil ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, že na podlagi tega zemljiškoknjižnega dovolila.

9. Sodna praksa višjih sodišč glede tega vprašanja ni enotna. Vprašanje se pogosto pojavi, ko hipotekarni upnik želi doseči izbris hipoteke, ki jo je pridobil v izvršilnem postopku, ki je bi pravnomočno ustavljen, a izvršilna dejanja (še) niso bila razveljavljena. V teh primerih izvršilna sodišča kasneje vložene predloge za razveljavitev izvršilnih dejanj zavržejo s sklicevanjem na pravnomočno razsojeno stvar, ob sočasnem pouku upnika, da lahko predlaga izbris prisilne hipoteke v zemljiškoknjižnem postopku,² zemljiškoknjižna sodišča pa potem izbrisa ne dovolijo ( VSK Cdn 77/2023 z dne 24. 5. 2023 in Cdn 81/2023 z dne 8. 6. 2023).

10. Odgovor na v zahtevi za varstvo zakonitosti izpostavljeno vprašanje je pomemben za pravilno razumevanje narave prisilnih hipotek in predpostavk za zemljiškoknjižno izvedbo odreka hipoteki kakor tudi za zagotovitev pravilnega bodočega postopanja hipotekarnih upnikov v številih primerih, ko želijo doseči izbris prisilne hipoteke, ki ga zaradi objektivnih razlogov (pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka) ni mogoče doseči na podlagi določb 90. člena ZZK-1.

11. V obravnavani zadevi sta sodišči prve in druge stopnje, poleg določbe 3. alineje drugega odstavka 154. člena SPZ, spregledali tudi določbi 1. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in tretjega odstavka 64. člena ZZK-1. Določba četrtega odstavka 90. člena ZZK-1, ki je izrecno uzakonila možnost izbrisa prisilne hipoteke na podlagi imetnikovega overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, je bila dodana z novelo ZZK-1-C³ zgolj iz pedagoških razlogov. Za njeno črtanje z novelo ZZK-1-E ni bilo razumnih razlogov, samo črtanje pa ne pomeni, da se hipotekarni upnik ne more odreči prisilni hipoteki in doseči njenega izbrisa. Vsaka hipoteka (tudi prisilna) vsebuje pravno upravičenje njenega imetnika z njo razpolagati tudi tako, da se ji odreče. Hipotekarni upnik to izvede z izstavitvijo overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, za to pa ima podlago že v 1. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki določa, da se ''vknjižba pravic dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga". Tretji odstavek 64. člena ZZK-1 pa omogoča izbris zaznambe, ki je bila dovoljena v korist določene osebe, in sicer s predlogom in izstavitvijo overjenega zemljiškoknjižnega dovolila osebe, v korist katere je bila zaznamba dovoljena. Izpodbijano stališče izvotli upravičenje imetnika prisilne hipoteke, da se odreče hipoteki, in jih brez stvarno utemeljenega razloga spravlja v slabši položaj v primerjavi z imetnikom pogodbene hipoteke. Pri tem ni pomembno, ali je bil izvršilni postopek pravnomočno končan; izvršilno sodišče lahko v skladu s četrtim odstavkom 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ustavi izvršbo na nepremičnino, ne da bi hkrati razveljavilo izvršilno dejanje ustanovitve prisilne hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi.

O dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

12. Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena.

13. Zahteva za varstvo zakonitosti je del sistema izrednih pravnih sredstev v civilnem postopku in je namenjena zagotavljanju javnega interesa, ki presega konkreten primer in interese konkretnih strank. Vrhovnemu sodišču omogoča, da se izreka o zadevah, upoštevaje merila pomembnosti pravnega vprašanja, v katerih revizija sicer ni mogoča ali ni vložena. Zahtevo za varstvo zakonitosti tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena Zakona Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP (tretji odstavek 385. člena ZPP),⁴ tj. če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zlasti gre za primere pravnih vprašanj, glede katerih odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, ali glede katerih sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

14. Zahteva za varstvo zakonitosti v konkretnem primeru odpira pravno vprašanje, ki je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse, zagotovitev pravne varnosti in enotno uporabo prava, in sicer, ali in v katerih primerih je mogoče doseči izbris prisilne hipoteke (in zaznambe izvršbe) na predlog, s predložitvijo ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila hipotekarnega upnika. Državno tožilstvo je v zvezi s tem vprašanjem izkazalo neenotnost sodne prakse višjih sodišč.

Presoja utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

15. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Materialno- in procesnopravna izhodišča za presojo

Uvodno o zaznambi izvršbe in prisilni hipoteki

16. Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo (167. člen ZIZ). O dovolitvi zaznambe izvršbe odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (prvi odstavek 86. člena ZZK-1).

17. Z zaznambo izvršbe pridobi izvršilni upnik zastavno pravico na nepremičnini (prisilno hipoteko) z učinki proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ). Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo prisilne hipoteke (prvi odstavek 88. člena ZZK-1). Takšna hipoteka se vpiše v korist upnika, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (drugi odstavek 88. člena ZZK-1). Prisilna hipoteka je torej hipoteka, ki nastane neodvisno od poslovne volje lastnika nepremičnine. Pridobi se s sodno odločbo v izvršilnem postopku, vpis v zemljiško knjigo pa je konstitutivne narave (143. člen SPZ). Zaznamba izvršbe se vpiše pri prisilni hipoteki (tretji odstavek 86. člena ZZK-1).

Izbris zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke po uradni dolžnosti

18. V skladu s prvim odstavkom 90. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti izbriše zaznambo izvršbe, če:

‒ je bil sklep o izvršbi, ki je bil podlaga za zaznambo razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen oziroma zavržen,

‒ je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena.

19. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa (tretji odstavek 90. člena ZZK-1).

Odrek (prisilni) hipoteki

20. Hipoteka omogoča njenemu imetniku (hipotekarnemu upniku), da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti nepremičnine pred vsemi drugimi upniki (prvi odstavek 128. člena SPZ v zvezi s 138. členom SPZ). Vsaka izvedena pravica vključuje oblikovalno upravičenje imetnika, da z njo razpolaga tako, da se ji odreče. Imetnik ga uresniči tako, da osebi, proti kateri učinkuje izvedena pravica, na predpisan način izjavi, da se ji odreka. SPZ odrek kot obliko prenehanja hipoteke izrecno predvideva v tretji alineji drugega odstavka 154. člena SPZ.

21. O dovolitvi vknjižbe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenih z zakonom (prvi odstavek 29. člena ZZK-1).⁵ Ko gre za izvedene stvarne pravice na nepremičninah, se oblikovalno upravičenje odreka pravici uresniči z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila (v tem primeru je poslovna podlaga zemljiškoknjižnega dovolila ravno odstopno upravičenje).⁶ To konkretizira 1. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki določa, da se vknjižba dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga.

22. Prisilna hipoteka je ena izmed oblik hipoteke (143. člen SPZ). Četrti odstavek 90. člena ZZK-1, ki je bil črtan z novelo ZKZ-1-E, je izrecno omogočal izbris prisilne hipoteke (in zaznambe izvršbe pri tej hipoteki) na podlagi predloženega overjenega zemljiškoknjižnega dovolila hipotekarnega upnika. Zakonodajalec je v obrazložitvi novele skopo navedel, da se s črtanjem četrtega odstavka 90. člena ZZK-1 onemogoča, da do izbrisa zaznambe izvršbe in izbrisa hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, pride na podlagi predloga, ki mu je priloženo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. S tem naj bi se odpravilo tveganje, da bi do izbrisa hipoteke in s tem izgube zavarovanega položaja upnika prišlo, čeprav predlog za izvršbo ni bil umaknjen niti ni bila izvršba ustavljena. Pravilneje je, tako zakonodajalec, da do izbrisa zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke pride samo po "redni poti", tj. po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, da je v izvršilnem postopku upnik predlog umaknil in je izvršba ustavljena.⁷

Presoja okoliščin konkretnega primera

23. Dejansko stanje, na katero je Vrhovno sodišče v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi vezano (372. člen ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1, v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), predpostavlja, kot izhaja iz 4. točke izpodbijanega sklepa, da je predlagateljica predlagala izbris hipotek na podlagi zasebne listine, ne da bi izkazala ''ustavitev izvršbe ali končanje izvršilnega postopka''. Vrhovno sodišče ob reševanju konkretnega primera nima pooblastila, da bi se hipotetično opredeljevalo o položaju iz četrtega odstavka 94. člena ZIZ, tj. če bi bil izvršilni postopek ustavljen, prisilna hipoteka pa ne bi bila izbrisana.

24. Vrhovno sodišče ne soglaša s stališčem Vrhovnega državnega tožilstva, da črtanje četrtega odstavka 90. člena ZZK-1 nima pravnih posledic, češ da je šlo le za pedagoško normo. Strinja se s stališčem pravne teorije,⁸ da upnika, ki je hkrati hipotekarni upnik (materialnopravni upravičenec), ni treba varovati pred tveganjem, da bo izgubil procesni položaj zavarovanega upnika v izvršbi. V izvršilnem postopku pa ne gre le za položaj strank, ampak tudi drugih oseb - udeležencev -, ki vstopijo v že začeti postopek, da bi zavarovali svoj pravni položaj; pri izvršbi na nepremičnine so to tudi potencialni kupci (udeleženci dražbe) in dejanski kupec nepremičnine. Pri tem je treba upoštevati, da je za to, da bi kupec pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, potrebno določeno zaporedje pravnih dejanj, zato mu ustavnosodna in sodna praksa od določenega trenutka dalje priznavata varstvo pravice v pričakovanju.⁹

25. Izvršilni postopek sestavljata dovolilni del, ki je namenjen preizkusu, ali so izpolnjene predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi, in izvršilni del, v katerem izvršilno sodišče opravlja izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Tudi če je postopek uveden na predlog upnika, se dalje vodi po uradni dolžnosti in tako sodišče samo odloča, katera izvršilna dejanja bo opravilo.¹⁰ Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi je eno od temeljnih izvršilnih dejanji pri opravi izvršbe na nepremičnine (167. člen ZIZ), katerega pravi učinek določa ZIZ v drugem odstavku 170. člena tako, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, prisilno hipoteko. ZIZ je torej tisti matični predpis, ki določa, da se sklep o izvršbi na nepremičnini zaznamuje v zemljiški knjigi; zemljiškoknjižna pravila to le ''tehnično'' udejanjajo in zagotavljajo javno objavo pravno pomembnih dejstev.

26. Hipoteka v materialnem smislu res preneha že takrat, ko so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, med drugim tedaj, če se hipotekarni upnik odreče hipoteki (tretja alineja drugega odstavka 154. člena SPZ). Od prenehanja v materialnem smislu je treba razlikovati prenehanje hipoteke v formalnem smislu, to je z izbrisom iz zemljiške knjige. Ne glede na materialnopravno upravičenje hipotekarnih upnikov iz tretje alineje drugega odstavka 154. člena SPZ, da dosežejo prenehanje hipoteke, in splošno pravilo iz prvega odstavka 40. člena ZZK-1, je treba pri izbrisu prisilne hipoteke v zemljiški knjigi upoštevati posebnosti in smisel prisilne hipoteke, ki je intrinzično vezana na izvršilni postopek. Ker je v primeru prisilne hipoteke matični postopek izvršilni, v zemljiškoknjižnem postopku pa se le vpišejo dejstva, za katera ZIZ določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo¹¹, in ima torej izvedbeno funkcijo, je zmotna razlaga, da pravna ureditev upnikom prisilne hipoteke omogoča, da v izvršilnem postopku, ki ni končan oziroma izvršba ni bila ustavljena, dosežejo izbris prisilnih hipotek (in zaznamb izvršbe) mimo izvršilnega (v tem primeru "matičnega")postopka.

Izbris zaznambe izvršbe na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZZK-1

27. Ne drži, da je tretji odstavek 64. člena ZZK-1¹² samostojna podlaga za izbris zaznambe izvršbe. Ta člen se nanaša le na varovalne stvarne pravice, ki se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambo v korist določene osebe. To so zaznamba spora in vse varovalne stvarne pravice, za katere se uporabljajo pravila o zaznambi spora (npr. zaznamba izbrisne tožbe) ter zaznamba izrednega pravnega sredstva.¹³ Zaznamba spora ni zaznamba, ki bi se v zemljiško knjigo vpisovala v korist določene osebe. Z novelo ZZK-1-C¹⁴ je bil črtan drugi odstavek 86. člena ZZK-1, ki je določal, da se v zaznambi izvršbe navedejo tudi podatki o izvršilnem upniku. S tem je novela sledila novi ureditvi, da se zaznamba izvršbe vpiše pri hipoteki, ki jo upnik pridobi s takšno zaznambo.

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti

28. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen v zvezi s 391. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

Sestava senata in glasovanje

29. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 121/21.
² To utemeljujejo z učinkom pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe, na katerega so stranke in sodišče vezani, zato vanj po zaključenem izvršilnem postopku ni več dopustno posegati.
³ Uradni list RS, št. 25/2011 z dne 4. 4. 2011.
⁴ VSRS sklep II Ips 182/2017 z dne 22. 11. 2016.
⁵ Vknjižba je glavni vpis, s katerim se poleg pridobitve doseže tudi prenehanje pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (39. člen ZZK-1)
⁶ Plavšak, N. v Plavšak, N. (ur.), Vrenčur, R., (ur.), Stvarno pravo: komentar Stvarnopravnega zakonika (SPZ), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2020, razdelek 26.11.
⁷ Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E), EVA 2020-2030-0003.
⁸ O tem Plavšak, N., Stvarno pravo: komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2022, str. 263-264.
⁹ Glej npr. Ustavno sodišče, Up 77/04 z dne 11. 10. 2006, tč. 11.
¹⁰ Le v določenih primerih je oprava neposrednih izvršilnih dejanj vezana na predlog upnika. Primerjaj Rijavec, V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 53.
¹¹ Glej prvi odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZZK-1.
¹² ''Če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, se izbris te zaznambe dovoli na podlagi:predloga, ki ga vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena, in na katerem je njen podpis overjen, alidovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena, in na katerem je njen podpis overjen.''
¹³ Plavšak, N., Stvarno pravo: komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2022, str. 198.
¹⁴ 28. člen novele ZZK-1-C.

Datum zadnje spremembe:

29.10.2024

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep CDn 216/2023
• VSL sklep I Cp 4296/2010
• VSL sklep II Ip 2518/2015