VSRS Sklep III Ips 11/2022


pomembnejša odločba

Jedro

Namen publicitetnega učinka vpisov v sodni register je varstvo pravnega prometa. Uveljavljanje pravovarstvenega zahtevka zaradi kršitve predkupne pravice nima značilnosti pravnoposlovnega ravnanja, temveč gre za uresničevanje kršene pravice predkupnega upravičenca. Položaja posameznika, ki v razmerju do pravne osebe nastopa v pravnem prometu, in oškodovanega predkupnega upravičenca sta v bistvenem različna. Od prvega se upravičeno pričakuje, da bo za njegovo odločitev pomembne podatke preverjal v sodnem registru, medtem ko drugi upravičeno pričakuje, da ga bo predkupni zavezanec obvestil o nameravani prodaji in pogojih prodaje. V pravnem razmerju, ki nastopi z nastankom predkupne pravice, je poudarek na dolžnosti predkupnega zavezanca obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji. Od predkupnega upravičenca ni mogoče pričakovati, da bo zaradi potencialnega oškodovanja predkupne pravice vsakodnevno preverjal stanje sodnega registra.

Predkupni upravičenec šele takrat, ko je seznanjen s pogoji prodaje, pride v položaj, v katerem se lahko odloči, ali bo predkupno pravico uveljavljal na način (z zahtevkom), določenim v 512. členu OZ.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, odločba sodišča druge stopnje se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitvi in nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, zavrnilo zahtevka za razveljavitev dveh pogodb o odplačnih odsvojitvah poslovnih deležev prvega oziroma četrtega toženca, kot prodajalca, z drugim tožencem, kot kupcem, in sklenitev pogodb o odplačnih odsvojitvah poslovnih deležev prvega oziroma četrtega toženca, kot prodajalca, s tožniki, kot kupci. Presodilo je, da so tožniki s tožbo, vloženo 27. 12. 2019, zamudili prekluzivni rok za vložitev zahtevka iz prvega odstavka 512. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Za prenos poslovnega deleža s prvega oziroma četrtega toženca na drugega toženca in za vsebino listin, ki so bile podlaga tega prenosa, so zvedeli že 2. 11. 2015 oziroma 10. 5. 2017, ko sta bila objavljena vpisa prenosa poslovnih deležev v sodni register oziroma čistopisa spremenjene družbene pogodbe družbe A. d. o. o. z notarskim potrdilom, da sta bili sklenjeni pogodbi o odplačnem prenosu poslovnega deleža. Peti odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) določa, da se nihče ne more sklicevati, da od dneva, ko je bil objavljen vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru (t. i. publicitetni učinek). Datum 19. 12. 2019, ko so se tožniki dejansko seznanili z vsebino pogodb, ki sta bili podlaga prenosa poslovnega deleža, za presojo začetka teka roka iz prvega odstavka 512. člena OZ ni relevanten. Z dejstvom, da prvi in četrti toženec nista več družbenika, so se tožniki lahko seznanili tudi na skupščini družbe A. d. o. o. 10. 8. 2018.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da so bili tožniki s prenosom poslovnih deležev seznanjeni z objavo prenosa poslovnega deleža 2. 11. 2015 oziroma 10. 5. 2017 in je tedaj začel teči rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 512. člena OZ, ki se je do vložitve tožbe 27. 12. 2019 že iztekel. Ni pa sodišču prve stopnje pritrdilo, da so bili tožniki s prenosom poslovnih deležev seznanjeni tudi na skupščini 10. 8. 2018, saj se na tej skupščini ni obravnavalo prenosov poslovnih deležev.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

3. Na predlog tožnikov je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 5/2022 z dne 16. 2. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja začetka teka subjektivnega roka za izpodbijanje odplačne pogodbe o prenosu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi kršitve predkupne pravice.

Povzetek navedb revizije in odgovora na revizijo

4. Ugotovitve, kdaj je predkupni upravičenec zvedel za prodajno pogodbo, naj ne bi bilo mogoče vezati na publicitetni učinek vpisa spremembe družbenika v sodni register. V skladu z jezikovno razlago prvega odstavka 512. člena OZ je za trenutek, ko je predkupni upravičenec zvedel za prodajno pogodbo, treba šteti trenutek, ko se je predkupni upravičenec seznanil z vsebino prodajnih pogodb in s tem s pogodbenimi pogoji. Zgolj na podlagi tega je mogoče zagotoviti, da lahko predkupni upravičenec postavi pravilen tožbeni zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev pogodbe s predkupnim zavezancem pod enakimi pogoji, kot so bili določeni v izpodbijani prodajni pogodbi. Če predkupni upravičenec ni bil seznanjen z vsebino pogodbe, temveč le z njenim obstojem, s tožbenim zahtevkom ne more zahtevati sklenitve pogodbe pod enakimi pogoji, ker jih ne pozna. Obveznost predkupnega zavezanca po 507. členu OZ je, da predkupnega upravičenca obvesti o nameravani prodaji in pogojih prodaje in nobenega razloga ne more biti za to, da bi v primeru "prisilne" uveljavitve predkupne pravice s tožbo zadostovala že seznanitev zgolj z obstojem prodajne pogodbe, ker bi s tem predkupni upravičenec izgubil pravico, da je pred odločitvijo o uveljavljanju predkupne pravice seznanjen s pogoji prodaje. Če predkupni upravičenec ne bi bil seznanjen s pogoji prodaje, bi bil prisiljen vložiti špekulativno tožbo na razveljavitev prodajne pogodbe in sklenitev pogodbe, kar bi izvotlilo njegovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Z vsebino prodajnih pogodb so se revidenti seznanili šele po prejemu listin s strani registrskega sodišča 19. 12. 2019. Če bi začetek 6-mesečnega subjektivnega roka vezali na vpis spremembe imetništva poslovnega deleža in na publicitetni učinek objave spremembe družbenikov oziroma objave spremenjene družbene pogodbe v sodnem registru, bi bilo razlikovanje med subjektivnim in objektivnim rokom brezpredmetno. Subjektivni rok mora biti vezan na neko subjektivno dejstvo, medtem ko je vpis v sodni register povsem objektivno dejstvo, neodvisno od predkupnega upravičenca. Sodišče naj bi domet publicitetnega učinka vpisa v sodni register preveč razširilo. Vpis spremembe imetnika poslovnega deleža oziroma objava spremenjenega čistopisa družbene pogodbe še ne pomeni seznanitve z dejansko vsebino spornih prodajnih pogodb. Ti nista bili javno objavljeni oziroma javno dostopni in so morali revidenti do njiju dostopati prek poizvedb pri registrskem sodišču. S tako širokim dometom publicitetnega učinka se posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do zasebne lastnine, saj takšna razlaga predkupnemu upravičencu ne omogoča učinkovitega uveljavljanja predkupne pravice. Interpretacija trenutka, ko je predkupni upravičenec zvedel za prodajno pogodbo, nasprotuje dosedanji sodni praksi: sklepu VS RS II Ips 41/2008 z dne 10. 2. 2011 in sodbi VSL I Cpg 450/2018 z dne 17. 9. 2019. Revidenti so Vrhovnemu sodišču predlagali, da reviziji ugodi in odločbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge oziroma sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavljali so povrnitev stroškov revizijskega postopka.

5. Prvi toženec na revizijo ni odgovoril. Drugi toženec, tretja toženka in četrti toženec pa so po skupnem pooblaščencu vložili odgovor na revizijo. Navedli so, da bistveno pravno vprašanje v sodbi VSL I Cpg 450/2018 z dne 17. 9. 2019 sicer ni enako kot v obravnavani zadevi, da pa argumentacija sodišča druge stopnje niti ni v nasprotju s stališčem sodišča v citirani zadevi. Opozorili so na načelo vestnosti in poštenja, ki bi se v konkretni zadevi moralo udejanjiti prek raziskovalne dolžnosti revidentov, da na podlagi publicitetnega učinka vpisa spremembe družbenikov v sodni register pridobijo potrebne podatke o sklenjenem poslu. Začetek subjektivnega roka ne sme biti odvisen le od trenutka, ko se predkupni upravičenec odloči raziskati posel, ki ga namerava izpodbijati. Sklicujejo se na sodbo VSL I Cp 2/2010 z dne 17. 3. 2010 in v njej zavzeto stališče, da je 6-mesečni rok, odkar je predkupni upravičenec zvedel za sklenitev prodajne pogodbe, dovolj dolg, da se predkupni upravičenec o pogojih prodaje prepriča z vpogledom v javne evidence. Predlagali so zavrnitev revizije in uveljavljali povrnitev stroškov odgovora na revizijo. Ker se v revizijskem postopku ne obravnava del odločbe sodišča druge stopnje, s katerim je bilo odločeno o zahtevku zoper tretjo toženko, se odgovora na revizijo, ki je bil vložen tudi v njenem imenu, v tem delu ni upoštevalo.

6. Revizija je utemeljena.

Relevantno dejansko stanje

7. Bistvene dejanske ugotovitve, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), so naslednje:

- Poslovni delež četrtega toženca št. 210953 v deležu 1,28 % je bil drugemu tožencu odsvojen s Pogodbo o odsvojitvi in odplačnem prenosu poslovnega deleža, sklenjeno v notarskem zapisu SV 521/2015 z dne 23. 10. 2015; poslovni delež prvega toženca št. 210954 v deležu 3,43 % je bil drugemu tožencu odsvojen s Pogodbo o prodaji poslovnega deleža, sklenjeno v notarskem zapisu SV 222/2017 z dne 8. 5. 2017.

- Prenos poslovnega deleža s četrtega toženca na drugega toženca je bil na spletnih straneh AJPES objavljen 2. 11. 2015 skupaj s čistopisom družbene pogodbe družbe A. d. o. o. SV 536/2015, ki je vseboval notarsko potrdilo, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s Pogodbo o odsvojitvi in odplačnem prenosu poslovnega deleža SV 521/2015 z dne 23. 10. 2015; prenos poslovnega deleža s prvega na drugega toženca je bil na spletnih straneh AJPES objavljen 10. 5. 2017 skupaj s čistopisom družbene pogodbe SV 227/2017, ki je vseboval notarsko potrdilo, da so spremenjene določbe družbene pogodbe v skladu z notarskim zapisom Pogodbe o prodaji poslovnega deleža SV 222/2017 z dne 8. 5. 2017.

- Revidenti so 17. 12. 2019 na registrsko sodišče vložili poizvedbo za pridobitev listin, na podlagi katerih je bil opravljen vpis spremembe poslovnega deleža s prvega oziroma četrtega toženca na drugega toženca; 19. 12. 2019 so s strani registrskega sodišča prejeli prepisa Pogodbe o odsvojitvi in odplačnem prenosu poslovnega deleža SV 521/2015 in Pogodbe o prodaji poslovnega deleža SV 222/2017 (v nadaljevanju Prodajni pogodbi).

- Tožba je bila vložena 27. 12. 2019.

8. Po določbi 371. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločbo sodišča druge stopnje preizkusilo samo v tistem delu in glede pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena.

Presoja utemeljenosti revizije

Materialnopravna izhodišča

9. Predkupna pravica je pravica, ki daje njenemu imetniku (predkupnemu upravičencu) pravno možnost (materialnopravno upravičenje) od drugega subjekta obligacijskega razmerja (predkupnega zavezanca) zahtevati, da ga obvesti o nameravani prodaji stvari ali druge premoženjske pravice, ki je predmet predkupne pravice, določeni osebi in da mu ponudi, da jo on kupi pod enakimi pogoji (507. člen OZ). Položaj, v katerem lahko predkupni upravičenec, pod enakimi pogoji kot tretja oseba, kupi stvar, na katero se nanaša njegova (zakonita) predkupna pravica, je varovan v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.¹

10. Kot vsaka pravica, tudi predkupna pravica vsebuje pravovarstveni zahtevek. Tega OZ ureja v 512. členu. Po prvem odstavku 512. člena OZ lahko predkupni upravičenec, če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca […], v šestih mesecih, šteto od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu. Po drugem odstavku 512. člena OZ začne šestmesečni rok v primeru, če je prodajalec napačno obvestil predkupnega upravičenca o pogojih za prodajo tretjemu […], teči od dne, ko je predkupni upravičenec izvedel za prave pogodbene pogoje. Upravičenje predkupnega upravičenca preneha po petih letih od prenosa lastnine stvari na tretjega (tretji odstavek 512. člena OZ).

11. Dopuščeno revizijsko vprašanje zahteva razlago besedne zveze "zvedel za prodajno pogodbo" iz prvega odstavka 512. člena OZ.

12. Pravovarstveni zahtevek predkupnega upravičenca oživi šele, ko je prodajalec stvar prodal in prenesel lastnino na tretjega. Vrhovno sodišče je že presodilo, da se to zgodi že, ko je predkupni zavezanec storil vse, kar je bilo z njegove strani treba, da se prenese lastninska pravica.² Iz prvega odstavka 512. člena OZ izhaja zahteva, da mora biti tožbeni zahtevek predkupnega upravičenca oblikovan tako, da hkrati vsebuje (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev prodajne pogodbe in (dajatveni) zahtevek, da se stvar pod enakimi pogoji proda njemu.³ Obvezna sestavina (dajatvenega dela) tožbenega zahtevka predkupnega upravičenca je navedba pogojev, pod katerimi naj se mu stvar proda. Védenje o pogojih prodaje je védenje o vsebini prodajne pogodbe. To pa pomeni, da subjektivni rok za vložitev tožbenega zahtevka iz prvega odstavka 512. člena OZ začne teči šele, ko je predkupni upravičenec seznanjen tako z zavezovalnim kot z razpolagalnim pravnim poslom. Kdaj ta trenutek nastopi, je dejansko vprašanje, ki se ugotavlja v okoliščinah posameznega primera.

13. V obravnavani zadevi je predmet predkupne pravice poslovni delež družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Prvi odstavek 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) dopušča možnost odsvojitve poslovnega deleža. Za pravno učinkovit prenos poslovnega deleža sta potrebna dva pravna posla: 1) zavezovalni pravni posel, v konkretnem primeru prodajna pogodba, s katerim se odsvojitelj zaveže prenesti pravico na pridobitelja, in 2) razpolagalni pravni posel, s katerim odsvojitelj izpolni svojo obveznost, ki jo je prevzel z zavezovalnim pravnim poslom, in prenese pravico na pridobitelja.⁴ ZGD-1 določa, da mora biti razpolagalni pravni posel sklenjen v predpisani obliki,⁵ medtem ko sklenitev zavezovalnega pravnega posla ureja OZ.⁶ Za sklenitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža kot zavezovalnega pravnega posla posebna oblika ni predpisana.

14. Seznam družbenikov je podatek, ki se vpiše v sodni register ob ustanovitvi d. o. o. (druga alineja prvega odstavka 478. člena v zvezi s prvim odstavkom 43. člena ZGD-1). Po prvem odstavku 6. člena ZSReg se v sodni register vpiše (med drugim) sprememba družbenika. Sodni register je javna knjiga. Zagotovljena je javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, in javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register ali ki so bile zaradi objave predložene sodnemu registru (prvi, drugi in tretji odstavek 7. člena ZSReg). Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena ZSReg (prvi odstavek 8. člena ZSReg). Vsak vpis v sodni register in predložitev listin se mora objaviti na spletnih straneh agencije, namenjenih javni objavi vpisov v sodni register (AJPES, op. s.; glej prvi odstavek 43. člena ZSReg). Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice (tretji odstavek 8. člena ZSReg). Od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena na spletnih straneh AJPES, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru (pozitivni publicitetni učinek vpisa v sodni register; peti odstavek 8. člena ZSReg).

Presoja okoliščin konkretnega primera

15. Vrhovno sodišče najprej poudarja, da je namen publicitetnega učinka vpisov v sodni register, izhajajoč iz tretjega odstavka 8. člena ZSReg, varstvo pravnega prometa, torej da ščiti stranke predvsem, ko sklepajo pravne posle⁷ (s konkretno pravno osebo). Stranka, ki se v pravnem prometu zanese na podatek, vpisan v sodni register, čeprav ta ne odraža dejanskega stanja, ne bi smela trpeti škodljivih posledic. Vendar pa, na drugi strani, uveljavljanje pravovarstvenega zahtevka zaradi kršitve predkupne pravice nima značilnosti pravnoposlovnega ravnanja, temveč gre za uresničevanje kršene pravice predkupnega upravičenca.

16. Položaja posameznika, ki v razmerju do pravne osebe nastopa v pravnem prometu, in predkupnega upravičenca, ki zatrjuje nedopusten poseg v njegovo predkupno pravico, sta v bistvenem različna. Od prvega se upravičeno pričakuje, da bo za njegovo odločitev pomembne podatke preverjal v sodnem registru, medtem ko drugi upravičeno pričakuje, da ga bo predkupni zavezanec, kot mu to nalaga 507. člen OZ, obvestil o nameravani prodaji in pogojih prodaje - te konkretne obveznosti predkupna zavezanca nista izpolnila, čeprav je v tem razmerju poudarek prav na dolžnosti predkupnega zavezanca. Prav zato od predkupnega upravičenca ni mogoče pričakovati, da bo zaradi potencialne kršitve svoje predkupne pravice vsakodnevno preverjal stanje sodnega registra in s tem morebiti zanj škodljive vpise.⁸

17. Besedilo petega odstavka 8. člena ZSReg, da se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena na spletnih straneh AJPES, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, tako le na videz kategorično soopredeljuje dejanski stan začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za zahtevek iz prvega odstavka 512. člena OZ. Kadar je zahtevek predkupnega upravičenca utemeljen z očitkom kršitve dolžnosti predkupnega zavezanca, da predkupnega upravičenca obvesti o nameravani prodaji in pogojih prodaje, kot se je to zgodilo v obravnavani zadevi, razlaga, da peti odstavek 8. člena ZSReg soopredeljuje začetek teka subjektivnega prekluzivnega roka za zahtevek po prvem odstavku 512. člena OZ, ni skladna z Ustavo. Ko je tako, določba petega odstavka 8. člena ZSReg ni upoštevna za presojo o začetku teka subjektivnega prekluzivnega roka v okoliščinah obravnavanega primera.

18. 512. člen OZ varuje interes predkupnega upravičenca. Ta interes je lahko zavarovan le tako, da se predkupnega upravičenca postavi v bistvenem v enak položaj, v katerem bi bil, če bi predkupni zavezanec pravilno izpolnil svojo dolžnost, to pa se zgodi, ko je predkupni upravičenec seznanjen s pogoji prodaje. Povedano drugače, predkupni upravičenec šele takrat, ko je seznanjen s pogoji prodaje, pride v položaj, v katerem se lahko odloči, ali bo predkupno pravico uveljavljal na način (z zahtevkom), določenim v 512. členu OZ. Vrhovno sodišče zato presoja, da je treba besedno zvezo "zvedel za prodajno pogodbo" iz prvega odstavka 512. člena OZ razlagati tako, da ta zakonski dejanski stan nastopi v tistem trenutku, ko je predkupni upravičenec seznanjen ne samo z obstojem prodajne pogodbe, temveč tudi z njeno vsebino, tj. s pogodbenimi pogoji. Šele s tem trenutkom lahko začne teči subjektivni rok za vložitev tožbenega zahtevka. V okoliščinah konkretnega primera je ta trenutek nastopil, ko so revidenti od registrskega sodišča prejeli sporni Prodajni pogodbi, kar se je zgodilo 19. 12. 2019. To pomeni, da je tožbeni zahtevek, vložen 27. 12. 2019, vložen pravočasno.

19. Zaradi materialnopravnega izhodišča, da je subjektivni rok za izpodbijanje Prodajnih pogodb začel teči šele z dnem, ko so se revidenti seznanili s pogodbenimi pogoji, kar se je zgodilo 19. 12. 2019, na začetek teka subjektivnega roka ni mogla vplivati skupščina družbe A. d. o. o. 10. 8. 2018, na kateri je bil prisoten pooblaščenec pravnega prednika prvih dveh revidentov in tretje revidentke. Vrhovno sodišče je vezano na ugotovitev sodišča druge stopnje, da se na tej skupščini vprašanje prenosa poslovnih deležev ni obravnavalo, kar pomeni, da ta skupščina ne more vplivati na ugotovitev, kdaj so se revidenti seznanili s pogodbenimi pogoji iz Prodajnih pogodb.

20. Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile odločilnega pomena za odločitev o dopuščenem revizijskem vprašanju (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP).

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

21. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se torej glasi: subjektivni rok za izpodbijanje odplačne pogodbe o prenosu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi kršitve predkupne pravice začne teči s trenutkom, ko se predkupni upravičenec seznani s pogodbenimi pogoji, tj. z vsebino prodajne pogodbe, na podlagi katere je predkupni zavezanec odsvojil poslovni delež.

Odločitev o reviziji

22. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišča druge stopnje glede pravočasnosti vložitve tožbenega zahtevka, na katerega je oprlo svojo odločitev v izpodbijani II. točki izreka, so ostale druge pritožbene navedbe tožnikov v zvezi s tožbenim zahtevkom zoper prvega, drugega in četrtega toženca neizčrpane. Zato je Vrhovno sodišče razveljavilo izpodbijano II. točko izreka odločbe sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). V novem sojenju naj sodišče pritožbo tožnikov obravnava še z vidika neizčrpanih pritožbenih navedb in vnovič odloči o pritožbi.

Odločitev o revizijskih stroških

23. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP. Ker je Vrhovno sodišče v izpodbijanem delu razveljavilo odločbo sodišča druge stopnje, je odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.

24. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-1581/18-22 z dne 4. 4. 2019.
² Prim. odločbi VS RS II Ips 41/2008 z dne 10. 2. 2011 in II Ips 84/2021 z dne 6. 10. 2021.
³ Glede pravilnega oblikovanja zahtevka po 512. členu OZ glej Končina Peternel M.: Način uveljavljanja kršitve predkupne pravice, Pravni letopis, št. 2/2021, str. 24-26.
⁴ Plavšak N.: Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža, Podjetje in delo, letnik 42, št. 2 (2016), str. 211-232.
⁵ Lipoglavšek P.: Fiduciarni prenos poslovnega deleža na tretjo osebo (fiduciarja v zavarovanje terjatve), Zbornik sodobno stvarno pravo, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2021, str. 28-45.
⁶ Plavšak N., nav. delo, str. 227.
⁷ Prim. sklep VS RS II Ips 248/2015 z dne 4. 2. 2016.
⁸ Prim. sklep VS RS III Ips 38/2021 z dne 20. 4. 2022.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2024

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 44/2010
• VSC Sodba Cpg 80/2019
• VSM Sodba in sklep I Cpg 169/2021