VSL Sodba PRp 366/2023

Jedro

Upoštevajoč 3. člen ZP-1 pri presoji obstoja znakov prekrška ni mogoče upoštevati Splošnega akta o cestninjenju, temveč morajo znaki prekrška biti določeni v zakonu.

Zakonski znak prekrška po določbi prvega odstavka 50.a člena ZCestn je uporaba cestninske ceste brez veljavne vinjete.

Za presojo znakov prekrška po prvem odstavku 50.a člena ZCestn ne zadošča zgolj jezikovna razlaga norme, temveč je potrebno uporabiti tudi namensko razlago.

Izhajajoč iz namena zakona je najbrž lahko brez dvoma sklepati, da se za prekršek po tej določbi kaznuje tisti posameznik, ki sploh nima vinjete za določen cestninski razred ali mu je veljavnost vinjete potekla, medtem ko za posameznika, ki je uporabljal elektronsko vinjeto z napačnim podatkom o registrski številki vozila in je očitno, da je vinjeta bila kupljena prav za to vozilo, le da je pri delu zapisa registrske številke prišlo do pomote, takšnega jasnega sklepa ni mogoče napraviti, saj nikjer v zakonu ni določeno, da bi se kot neveljavna štela tudi vinjeta z napačno oznako registrske številke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi s plačilnim nalogom spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Prekrškovni organ Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je storilcu izdal plačilni nalog zaradi prekrška po prvem odstavku 50.a člena Zakona o cestninjenju (ZCestn), za katerega mu je izrekel globo 300,00 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec po zagovorniku vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Kočevju z izpodbijano sodbo, s katero je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in je storilcu naložilo plačilo sodne takse v znesku 40,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec po zagovorniku, ki navaja, da sodbo izpodbija zaradi kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in ZCest ter zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku. Po vsebini pa nasprotuje restriktivni razlagi 10.2 točke Splošnega akta o cestninjenju in uveljavlja, da v nobenem od materialnih predpisov o cestninjenju ni določeno, da je vinjeta neveljavna zaradi očitne pisne napake, ampak je lahko neveljavna iz drugih razlogov, kot na primer uporaba vinjete za neustrezen cestninski razred. Zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo ter pomanjkljivo obrazložilo sodbo, s čimer zagrešilo kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter kršitev 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin .

3. Prekrškovni organ na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V dopolnjenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje, v katerem je ugotovljeno, da je storilec dne 17.2.2022 na pooblaščenem prodajnem mestu kupil letno vinjeto za svoje vozilo reg. št. LJ 000, pri čemer je pri nakupu vinjete prišlo do napačnega zapisa reg. št. njegovega vozila, in sicer je na potrdilu o nakupu bila namesto reg. št. LJ 000 napačno navedena označba LJ 001. Storilec je vinjeto z napačno oznako plačal in jo je uporabljal vse do 16.2.2023, torej jo je uporabljal tudi dne 9.2.2023, ko se mu očita, da je storil prekršek po prvem odstavku 50.a člena ZCestn.

6. V obravnavanem primeru je potrebno presoditi vprašanje, ali uporaba elektronske vinjete, ki jo je uporabnik kupil (prodajalec pa je plačilo prejel) za ustrezen cestninski razred, vendar z napačno oznako registrske številke vozila, pomeni kršitev 1. alineje prvega odstavka 42. člena ZCestn, ki je podvržena prekrškovni sankciji iz prvega odstavka 50.a člena ZCestn. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v bistvenem svojo odločitev oprlo na Splošni akt o cestninjenju in je navedlo, da je storilec s podpisom potrdila o nakupu vinjete prevzel odgovornost za pravilnost podatkov in za posledice. Na tej podlagi je sprejelo zaključek, da je uporabljal neveljavno vinjeto in je presodilo, da prekrška ni storil v dejanski zmoti.

7. Pritožbeno sodišče meni, da je do navedenega vprašanja potrebno pristopiti previdno in s kritično presojo. Splošni akt o cestninjenju ni in ne more biti predpis o prekršku. Zakon o prekrških (ZP-1) v 3. členu izrecno določa predpise o prekrških in določa, da se prekrški lahko določijo z zakonom, z uredbo Vlade Republike Slovenije in z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Upoštevajoč navedeno pri presoji obstoja znakov prekrška ni mogoče upoštevati Splošnega akta o cestninjenju, temveč morajo znaki prekrška biti določeni v zakonu.

8. Določenost v zakonu pa zahteva, da so abstraktni znaki prekrška konkretizirani do te mere, da ne puščajo negotovosti in da ne dopuščajo arbitrarnosti oziroma samovolje pri presoji, ali je določeno dejanje prekršek. Po določbi prvega odstavka 50.a člena ZCestn se kaznuje za prekršek posameznik, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne elektronske vinjete za določen cestninski razred (prva alineja prvega odstavka 42. člena). Zakonski znak prekrška torej je uporaba cestninske ceste brez veljavne vinjete. Pojem (ne)veljavnosti vinjete iz te prekrškovne določbe je širok in ga je po presoji pritožbenega sodišča potrebno razlagati v skladu z namenom zakona, ki je v tem, da se za uporabo cestninske ceste plača ustrezno nadomestilo v obliki cestnine. Za presojo znakov prekrška po prvem odstavku 50.a člena ZCestn zato ne zadošča zgolj jezikovna razlaga norme, temveč je potrebno uporabiti tudi namensko razlago, ki pa vzbuja negotovost, ali se po tej določbi za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki za uporabo cestninske ceste plača cestnino z nakupom vinjete, na kateri je prišlo do pomote pri zapisu registrske številke vozila, za katerega je posameznik vinjeto kupil. Izhajajoč iz namena zakona je najbrž lahko brez dvoma sklepati, da se za prekršek po tej določbi kaznuje tisti posameznik, ki sploh nima vinjete za določen cestninski razred ali mu je veljavnost vinjete potekla, medtem ko za posameznika, ki je uporabljal elektronsko vinjeto z napačnim podatkom o registrski številki vozila in je očitno, da je vinjeta bila kupljena prav za to vozilo, le da je pri delu zapisa registrske številke prišlo do pomote, takšnega jasnega sklepa ni mogoče napraviti, saj nikjer v zakonu ni določeno, da bi se kot neveljavna štela tudi vinjeta z napačno oznako registrske številke. Tudi ustavnosodna presoja določbe prvega odstavka 50.a člena ZCestn govori v prid temu stališču, saj ni mogoče enačiti posameznika, ki je za uporabo cestninske ceste plačal cestnino in vinjeto kupil, s tistim posameznikom, ki cestninsko cesto uporablja brez vinjete ali po poteku njene veljavnosti, saj bi v takem primeru eden in drugi bila v neenakopravnem položaju in bi bilo kršeno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

9. Iz navedenega razloga, ker v očitanem dejanju ni mogoče povsem jasno prepoznati prekrška po prvem odstavku 50.a člena ZCestn, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da dejanje, kot se storilcu očita, ni prekršek, zaradi česar je ugodilo pritožbi in je izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 in posledično odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Datum zadnje spremembe:

13.08.2024

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba PRp 680/2022
• VSM Sklep I Ip 780/2020
• VSRS Sodba I Ips 52341/2018