VSRS Sklep VIII Ips 16/2024


pomembnejša odločba

Jedro

Glede izjeme po prvi alineji prve točke izreka sodbe C-742/19 je Sodišče EU pojasnilo, da se morajo oborožene sile med njihovim začetnim usposabljanjem in operativnim urjenjem za operativno učinkovitost soočiti s položaji, ki omogočajo kar najbolj natančno posnemanje pogojev, vključno z ekstremnimi, v katerih potekajo vojaške operacije v pravem pomenu besede. Cilja učinkovitosti ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo treba med začetnim usposabljanjem in operativnim urjenjem spoštovati pravila o organizaciji delovnega časa, ki so določena v Direktivi.

Tudi v primeru operativnega urjenja je treba pri presoji izključitve uporabe Direktive po prvi alineji prve točke odločitve C-742/19, podobno kot v primeru vojaških operacij v pravem pomenu besede (glej 79. točko sodbe C-742/19), upoštevati morebitno soodvisnost med operativnim urjenjem in drugimi, npr. podpornimi dejavnostmi vojske, ki so potrebne za uspešno izvedbo urjenja.

V smislu 79. točke sodbe C-742/19, ki jo je sodišče druge stopnje upoštevalo le deloma, je treba presoditi tudi, ali bi se uvedba sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa glede logistične podpore lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo določena dejstva v zvezi s tožnikovo zamenljivostjo, načrtovanjem delovnega časa in možnostjo rotacije, četudi jih je (zmotno) vezalo na ugotovitev obstoja izjeme iz druge alineje prve točke izreka sodbe C-742/19. Ta izjema se namreč nanaša na posebne dejavnosti, za katere sistem rotacije ni primeren. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe C-742/19, se to lahko nanaša le na posebne dejavnosti, ki zaradi visoke usposobljenosti pripadnikov ali izjemne občutljivosti nalog lahko povzročijo velike težave pri nadomeščanju z drugimi pripadniki s sistemom rotacij (75. in 76. točka obrazložitve), za kar v primeru izvajanja logistične podpore ni šlo.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v I. in III. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati posamezne mesečne zneske prikrajšanja pri plači v obdobju od aprila 2017 do novembra 2021 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku nad prisojenim zneskom za april 2017 je zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Toženki je naložilo tudi, da tožniku povrne stroške postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in spremenilo del odločitve sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka, tako da je zahtevek tožnika, razen za mesece julij 2017, julij 2018, julij 2019, julij 2020 in junij 2021, zavrnilo. (I. točka izreka). V preostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa mora povrniti njene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče RS je s sklepom VIII DoR 222/2023 z dne 30. 1. 2024 dopustilo revizijo tožnika glede vprašanja, ali je delo tožnika spadalo pod izjemo iz 1. alineje 1. točke izreka sodbe C-742/19.

4. Tožnik v reviziji navaja, da je njegovo delo spadalo v logistično podporo, saj so njegove naloge zajemale zagotovitev materialnih sredstev, zagotovitev prehrane in prevoz hrane po 18. uri, zagotovitev streliva in prevoza morebiti poškodovanih - vse za terensko usposabljanje bodočih častnikov Slovenske vojske. Na terenu oziroma vajah se ni usposabljal. Glede izjem od uporabe Direktive 2003/88/ES (v nadaljevanju Direktiva) poudarja, da je odstopanje možno, če zaradi posebnih značilnosti izvajanja dejavnosti delovni čas ni vnaprej določen. Čeprav je bila revizija dopuščena le glede enega izmed več predlaganih vprašanj, tožnik v reviziji ponavlja tudi ostale navedbe iz predloga za dopustitev revizije v zvezi z vprašanji, ki niso bila dopuščena, uveljavlja neobrazloženost izpodbijane sodbe in kršitev načela kontradiktornosti. Podaja svoja tolmačenja glede izključitve uporabe Direktive v zvezi s sodbo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) C-742/19. Navaja, da se Sodišče EU z vprašanjem pripravljenosti, ki se šteje v delovni čas, še ni ukvarjalo, da vrsta vojaške dejavnosti ni pomembna, ker Direktiva ne ureja plačila za opravljeno delo, da je namesto Direktive treba uporabiti nacionalno pravo, saj je bila pravilno prenesena v naš pravni red, da je uporaba Direktive nedovoljena in v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča RS itd. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil zamenljiv, saj bi delo lahko opravil kdo drug. Opravljanje njegovih nalog ni bilo tako posebno, da bi lahko opravičevalo odstopanje od pravil o delovnem času. Ker je bil njegov delovni čas predvidljiv, je bil glede njega možen sistem rotacij. Toženkina vprašanja pričam so se nanašala na možnost, ne na primernost rotacij. Tožnik se ni usposabljal ali uril, čeprav je vojaška dejavnost potekala v okviru operativnega urjenja. Logistična podpora ni bila del tega urjenja in ne more pomeniti izključitve pravil o delovnem času.

5. Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da revizija ni bila dopuščena glede nekaterih vprašanj, v zvezi s katerimi tožnik nasprotuje odločitvi sodišča druge stopnje, sicer pa zavrača tudi ostale revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (367. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8. Premet preizkusa v tej zadevi se ne nanaša na vsa tista vprašanja, ki jih je tožnik navedel v predlogu, glede katerih revizija ni bila dopuščena. Zato obsežne revizijske navedbe izven okvira dopuščenega vprašanja niso upoštevne. Nekatere revizijske navedbe v zvezi z dopuščenim vprašanjem so tudi nejasne in celo protislovne.

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi s pripravljenostjo tožnika izhajalo iz sodbe Sodišča EU C-742/19 z dne 15. 7. 2021. Ugotovilo je, da je tožnikovo delo predstavljalo logistično podporo - zagotavljanje materialnih sredstev, hrane in prevoza v zvezi s terenskim usposabljanjem bodočih častnikov Slovenske vojske. Sam se ni usposabljal niti ni usposabljal drugih. Kot logist v šoli za častnike je skrbel za oskrbo kandidatov in pripadnikov stalne sestave. Bil je zamenljiv, saj njegove naloge niso bile specifične. Sodišče prve stopnje je štelo, da njegovo delo ni primerljivo z delom logistične brigade, ki postavlja baze, kampe, poligone, dostavlja hrano, sanitetni material, kar je ključno za izvedbo vojaških vaj. Pri tem se je sklicevalo na izpoved priče A. A., da je treba na terenskih usposabljanjih celotno organizacijo in aktivnosti prilagajati vadbencem - od linije poveljevanja in kontrole do podpornih elementov, vključno z logistično podporo. Presodilo je, da tožnikova pripravljenost ni pomenila izjeme po prvi alineji prve točke izreka sodbe Sodišča EU C-742/19. Enako je presodilo v zvezi z izjemo po drugi alineji prve točke izreka sodbe Sodišča EU C-742/19. V tej zvezi je namreč zavrnilo navedbe toženke v zvezi z nemožnostjo in neprimernostjo rotacij, saj je ugotovilo, da bi se lahko pripadnikom Slovenske vojske na terenskih usposabljanjih zagotavljala hrana in ostale materialne dobrine tudi na način, da bi zaposleni rotirali. Upoštevalo je izpoved tožnika, da bi bila rotacija možna, če bi toženka zaposlila dodatnega človeka, ter na podlagi izpovedi priče B. B. sklepalo, da tožnik ni bil nezamenljiv. Sklicevalo se je tudi na izpoved priče C. C., da bi bila rotacija mogoča, če bi sistemizacija predvidevala dva logista. Zaključilo je, da bi se takšna podporna skupina lahko popolnoma prilagodila usposabljanju.

10. Sodišče druge stopnje je sledilo toženki, ki je v pritožbi nasprotovala stališču, da Direktive ni mogoče izključiti v primeru tožnika, ki se sam ni usposabljal in tudi ni usposabljal drugih, temveč je kot logist skrbel za izvedbo terenskih usposabljanj. Izhajalo je iz trditev tožnika, da je bilo njegovo delo nujno za izvedbo terenskega usposabljanja oziroma operativnega urjenja in da so na večdnevnih terenskih usposabljanjih pripadniki izpostavljeni takšnim pogojem, kot če bi Slovenska vojska morala uresničiti svoje poslanstvo v primeru odvračanja napada in zagotavljanja neodvisnosti, nedotakljivost in celovitosti države. Ugotovilo je, da je bila izvedba terenskih usposabljanj soodvisna oziroma neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore, za katero je bil zadolžen tožnik, ki je tudi sam zatrdil, da je bilo njegovo delo nujno za izvedbo terenskega usposabljanja. Poudarilo je, da iz izpovedi priče A. A. izhaja, da pripadnik, ki zagotavlja logistično podporo, opravlja delo pod istimi pogoji kot tisti, ki se usposabljajo. Zato je zaključilo, da je bilo delo tožnika izključeno s področja uporabe Direktive, saj je kot nujni sestavni del operativnega urjenja (terenskega usposabljanja) spadalo v okvir izjeme iz prve alineje prve točke izreka sodbe C-742/19. Zato je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo¹. Ker so v navedeni sodbi izjeme od uporabe Direktive določene alternativno, ni štelo za pomembno, ali je šlo pri tožnikovem delo za izjemo iz druge alineje prve točke izreka sodbe C-742/19. Zato se posledično tudi ni opredelilo do pritožbenih navedb zoper ugotovitve sodišča prve stopnje v tej zvezi.

11. Za odločitev v tem sporu so prvenstveno pomembna pravna stališča in pojasnila Sodišča EU glede uporabe Direktive, ki v tretjem odstavku 1. člena določa, da se uporablja za vse sektorje dejavnosti, tako javne kot zasebne, v skladu z 2. členom Direktive 89/391/EGS (brez vpliva na 14., 17., 18. in 19. člen te Direktive). Pri tem iz drugega odstavka 2. člena Direktive 89/391/EGS izhaja, da se ta direktiva ne uporablja tam, kjer ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite neizogibno nasprotujejo. Razlago teh določb in s tem uporabo Direktive je Sodišče EU podalo v številnih zadevah, pri čemer se na nekatere od teh sklicuje tudi v sodbi C-742/19.

12. Svoja stališča je Sodišče EU navedlo v zadevah C-147/17, C-397/01, C-52/04, v združenih zadevah od C-529/21 do C-536/21 in od C-732/21 do C-738-21 ter v zadevi C-21/19², predvsem pa v sodbi Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, C-742/19 z dne 15. 7. 2021. Ta sodba se sicer nanaša na vprašanje uporabe Direktive v primeru straže, ki jo opravlja vojaška oseba, vendar je iz obrazložitve te sodbe ter razlogov, ki jih je v Skupnih predlogih podal Generalni pravobranilec dne 28. 1. 2021, razvidno, da sta sodišče in pravobranilec najprej upoštevala in obrazložila posebnosti vojaške službe, nato pa jih aplicirala še na konkretno dejavnost straže oziroma pripravljenost v tem času. Zato je razloge v zadevi C-742/19 in tudi predhodna stališča glede uporabe Direktive v navedenih sodbah Sodišča EU mogoče smiselno upoštevati tudi v zvezi z drugimi aktivnostmi vojaških oseb. Med temi je v tej zadevi pomembno sodelovanje tožnika pri dejavnosti urjenja in usposabljanja.

13. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je za odgovor na vprašanje, katera pripravljenost se šteje v delovni čas, treba upoštevati le našo ureditev, da je uporaba Direktive nedovoljena, da se Sodišče EU s tem vprašanjem ni ukvarjalo ipd., saj prav uporaba navedene direktive z razlago, ki jo je podalo Sodišče EU, zahteva presojo, ali je pripravljenost vojaških oseb treba šteti v delovni čas ali v čas odmora, s tem da naša ureditev ne ureja plačila pripravljenosti, ki se šteje v delovni čas. Tudi sicer mora nacionalno sodišče pri razlagi, kdaj se pripravljenost šteje v delovni čas in kdaj ne, upoštevati stališča, ki jih je v zvezi s tem v številnih sodbah že zavzelo Sodišče EU prav v zvezi z Direktivo.³

14. Vrhovno sodišče ne povzema natančneje razlogov iz sodbe Sodišča EU C-742/19, ki jih dopolnjujejo tudi stališča Generalnega pravobranilca v Sklepnih predlogih in ki jih je obsežneje povzelo v sodbi VIII Ips 11/2024 z dne 14. 5. 2024, na kar vse se sklicuje, poudarja pa, da je Sodišče EU v navedeni sodbi odločilo, da je straža, ki jo opravlja vojaška oseba, izključena iz uporabe direktive, kot je bilo odločeno v štirih alinejah prve točke izreka navedene sodbe Sodišča EU:

‒ bodisi kadar dejavnost poteka v okviru začetnega usposabljanja te osebe, operativnega urjenja ali vojaške operacije v pravem pomenu besede;

‒ bodisi kadar pomeni tako posebno dejavnost, da zanjo sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotovitev spoštovanja zahtev navedene direktive, ni primeren;

‒ bodisi kadar je glede na vse upoštevne okoliščine razvidno, da se ta dejavnost opravlja v okviru izrednih dogodkov, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih dobra izvedba bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z navedeno direktivo;

‒ bodisi kadar bi se uporaba navedene direktive za to dejavnost z naložitvijo dolžnosti zadevnim organom, da uvedejo sistem rotacije ali načrtovanja delovnega časa, lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe vojaških operacij v pravem pomenu besede.

15. Po prvi alineji prve točke navedene odločitve je torej uporaba Direktive jasno izključena, kadar dejavnost poteka v okviru začetnega usposabljanja osebe ali operativnega urjenja - če gre za osebo, ki se uri oziroma usposablja, za kar pa pri tožniku ni šlo.⁴

16. Glede izjeme po prvi alineji prve točke izreka navedene sodbe je Sodišče EU pojasnilo, da se morajo oborožene sile med njihovim začetnim usposabljanjem in operativnim urjenjem za operativno učinkovitost soočiti s položaji, ki omogočajo kar najbolj natančno posnemanje pogojev, vključno z ekstremnimi, v katerih potekajo vojaške operacije v pravem pomenu besede. Cilja učinkovitosti ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo treba med začetnim usposabljanjem in operativnim urjenjem spoštovati pravila o organizaciji delovnega časa, ki so določena v Direktivi. Cilj takšnega usposabljanja je tudi, da osebe, ki se usposabljajo, pridobijo in ohranijo visoko raven vzdržljivosti v slabih življenjskih razmerah, ki so značilne za vojaške operacije v pravem pomenu besede. Na presojo možnosti izključitve uporabe Direktive ne vpliva okoliščina, da začetno usposabljanje ali operativno urjenje poteka v mirnodobnem času (81. do 83. točka obrazložitve). V izključni pristojnosti držav članic je, da izvedejo vojaške operacije, ki so primerne, ter določijo intenzivnost začetnega usposabljanja in operativnega urjenja, ki sta koristna za dobro izvedbo navedenih operacij (84. točka obrazložitve).

17. Tudi Generalni pravobranilec je bil mnenja, da "posebne dejavnosti" oboroženih sil, pri katerih je uporaba Direktive lahko izključena, vključujejo začetno usposabljanje, urjenje in vaje, ki jih vojaške osebe izvajajo zaradi operativnih priprav, tudi če se izvajajo v "običajnih razmerah." Skliceval se je tudi na stališča slovenske in francoske vlade, da je treba za uspeh operacij in varnost vojaških oseb priprave opraviti v pogojih, ki kar najbolj natančno posnemajo pogoje, s katerimi se bodo morale te osebe soočiti v primeru napotitve. V tem okviru morajo biti vojaške osebe pripravljene na utrujenost, kolektivno disciplino, sovražnikovo nasilje in preproste delovne razmere. Omogočeno mora biti, da se začetno usposabljanje, urjenje in vaje odvijajo tako podnevi kot ponoči, včasih dolgotrajno, ne da bi to preprečevala pravila o odmorih in nočnem delu iz Direktive (89. točka Sklepnih predlogov).

18. Iz teh povzetkov izhaja, da se izključitev Direktive nanaša predvsem na tiste osebe, ki se usposabljajo za vojaško službo in na tiste osebe, ki so na operativnem urjenju. Ta pojem ne predstavlja vsakega urjenja, temveč operativno urjenje, torej izvajanje urjenja zaradi operativnih priprav - soočanja s položaji, ki omogočajo kar najbolj natančno posnemanje pogojev, v katerih potekajo vojaške operacije v pravem pomenu besede. Glede na takšen pravni okvir presoje ni mogoče izenačiti vseh oblik urjenja in vsakovrstne podpore temu urjenju. Prav tako ni mogoče izenačevati vsakega terenskega usposabljanja in operativnega urjenja.

19. Vseeno pa je treba tudi v primeru operativnega urjenja pri presoji izključitve uporabe Direktive po prvi alineji prve točke odločitve C-742/19, podobno kot v primeru vojaških operacij v pravem pomenu besede (glej 79. točko sodbe C-742/19), upoštevati morebitno soodvisnost med operativnim urjenjem in drugimi, npr. podpornimi dejavnostmi vojske, ki so potrebne za uspešno izvedbo urjenja. Sodišče druge stopnje je sicer presodilo, da je bila izvedba terenskih usposabljanj soodvisna oziroma neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore in se pri tem oprlo na tožnikovo (dejansko) trditev, da je bilo njegovo delo nujno za izvedbo terenskega usposabljanja in na izpoved priče A. A., da logistična podpora opravlja delo pod istimi pogoji kot tisti, ki se usposabljajo. Vendar navedeno ne zadošča za sprejem pravilne odločitve. V smislu 79. točke sodbe C-742/19, ki jo je sodišče druge stopnje upoštevalo le delno, je namreč treba presoditi tudi, ali bi se uvedba sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa glede logistične podpore lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Glede tega tožnik v reviziji utemeljeno izpostavlja vprašanje svoje zamenljivosti in s tem pravilno nasprotuje preuranjeni odločitvi sodišča druge stopnje o zavrnitvi njegovega zahtevka.

20. Sodišče prve stopnje je ugotovilo določena dejstva v zvezi s tožnikovo zamenljivostjo, načrtovanjem delovnega časa in možnostjo rotacije, četudi jih je (zmotno) vezalo na ugotovitev obstoja izjeme iz druge alineje prve točke izreka sodbe C-742/19. Ta izjema se namreč nanaša na posebne dejavnosti, za katere sistem rotacije ni primeren. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe C-742/19, se to lahko nanaša le na posebne dejavnosti, ki zaradi visoke usposobljenosti pripadnikov ali izjemne občutljivosti nalog lahko povzročijo velike težave pri nadomeščanju z drugimi pripadniki s sistemom rotacij (75. in 76. točka obrazložitve), za kar v primeru izvajanja logistične podpore ni šlo.

21. Sodišče druge stopnje se zaradi zavzetega stališča, da izjema iz druge alineje prve točke izreka sodbe C-742/19 ne pride v poštev, ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi je toženka nasprotovala ugotovitvam sodišča prve stopnje glede zamenljivosti, načrtovanja delovnega časa in možnostjo rotacije (tožnik se zavzema za pravilnost teh ugotovitev sodišča prve stopnje), kar pa je, kot je zgoraj obrazloženo, vendarle relevantno tudi za presojo izjeme iz prve alineje prve točke izreka sodbe C-742/19.

22. Revizijsko sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo v I. in III. točki izreka in zadevo v tem obsegu vrača sodišču druge stopnje v novo sojenje. To sodišče bo moralo ob upoštevanju gornjih materialno pravnih izhodišč ponovno odločiti o pritožbi toženke, ki je med drugim uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v navedeni smeri.

23. V posledici te odločitve je revizijsko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP sklenilo tudi, da se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločbo.

24. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------
¹ Potrdilo pa je odločitev o ugoditvi zahtevku v zvezi s pripravljenostjo tožnika pri izvedbi tabora za študente in dijake ter selekcijskega postopka za izbor kandidatov za šolo za časnike.
² Natančnejše o razlogih za uporabo oziroma izključitev uporabe Direktive, ki izhajajo iz teh zadev, glej sodbo VS RS VIII Ips 11/2024 z dne 14. 5. 2024.
³ Nerelevantno je pri tem tožnikovo sklicevanje na neprimerljivo odločbo VS RS VIII Ips 23/2022 z dne 13. 10. 2021, ki se je nanašala na vprašanje prenosa neizrabljenega letnega dopusta.
⁴ Za takšen primer je šlo v sodbi VS RS VIII Ips 15/2024 z dne 14. 5. 2024.

Datum zadnje spremembe:

12.06.2024

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 15/2024
• VSRS Sodba VIII Ips 11/2024
• VSRS Sodba VIII Ips 13/2024