VSM Sklep I Ip 787/2023

Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi upnica od kreditne pogodbe po zapustnikovi smrti lahko veljavno odstopila le, če bi k plačilu neporavnanih obveznosti v dodatnem (najmanj) 15 dnevnem roku pozvala nova dolžnika - zapustnikova dediča in tema tudi vročila izjavo o odstopu od kreditne pogodbe. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnica s predloženim opominom z dne 8. 5. 2020, ki je sicer vseboval tudi poziv za plačilo zapadlih obveznosti, naslovljenim na A. A., in s povratnico, iz katere izhaja, da je bil navedeni opomin poslan naslovniku "A. A., X", ni izkazala, da je k plačilu zapadlih obveznosti pisno, priporočeno po pošti pozvala dediča pokojnega kreditojemalca (tj. dolžnika). Opomin in poziv za plačilo ni bil niti naslovljen na dediča, niti ni bil poslan na njun naslov, zgolj podpis na povratnici z navedbo priimka "A." pa ne dokazuje niti tega, da je poziv sploh sprejel kateri od dolžnikov. Ker je pravilna vročitev poziva, s katerim upnik konkretne dolžnike dolgovane obveznosti iz kreditne pogodbe pozove k plačilu te obveznosti v dodatnem roku, pogoj za uresničitev pravice do razdora pogodbe in za posledično predčasno zapadlost terjatve iz kreditne pogodbe, že navedeno utemeljuje zavrnitev upničinega predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Upnica sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je upnica pravočasno pritožila in navedla, da je izkazala predčasno zapadlost celotne terjatve zaradi uresničitve odpoklicne pravice na način, kot to določa tretji odstavek 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Dolžnika - dediča po pokojnem kreditojemalcu A. A. je opomnila na izpolnitev zapadlih obveznosti, prav tako jima je bil omogočen 15 dnevni dodatni rok. Vsi opomini z dne 9. 3. 2020, 8. 4. 2020 in 8. 5. 2020 ter odpoved kreditne pogodbe z dne 4. 1. 2021 so bili v skladu s kreditno pogodbo poslani na zadnji upnici znani naslov kreditojemalca. Kot naslovnik je bil naveden pokojni kreditojemalec, saj dediči upnici takrat še niso bili znani. Dejstvo, da je pri opominu z dne 8. 5. 2020, ki sta ga dolžnika prejela 12. 5. 2020, v naslovu izostala navedba "dediči" in je bil naslovnik le A. A., nikakor ne spremeni dejstva, da so bili dediča in njuna skrbnica B. B. seznanjeni z zapadlimi neporavnanimi obveznostmi po kreditni pogodbi. Vse do smrti kreditojemalca so se obveznosti redno izpolnjevale, nato pa so na dolžnika kot dediča, ki po smrti zapustnika odgovarjata za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja, z dnem smrti zapustnika prešle vse pravice in obveznosti iz kreditne pogodbe. Navedeno pomeni, da upnici zaradi koriščenja svojega oblikovalnega upravičenja na odstop od kreditne pogodbe ni bilo treba čakati do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju. Stališče sodišča prve stopnje, da upnica ni na zakonsko predpisan način izkazala odstopa od pogodbe in s tem povezane predčasne zapadlosti obveznosti dolžnikov, je zato napačno. Upnica je pritožbenemu sodišču zato predlagala, da zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja izpodbijani sklep razveljavi in dovoli predlagano izvršbo, s tem pa dolžnikoma omogoči, da se izjasnita glede podpisa na poštni povratnici. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnica predlog za izvršbo vložila na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke SV ... z dne 5. 2. 2014, ki predstavlja Hipotekarno kreditno pogodbo za stanovanjski namenski kredit št. 564831-001 s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve (v nadaljevanju: kreditna pogodba). Stranki navedenega notarskega zapisa sta bili upnica kot kreditodajalka in pokojni A. A. kot kreditojemalec. Glede na upničine pritožbene navedbe niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje, da upnica v predmetni zadevi izterjuje terjatev, katere zapadlost ni odvisna od poteka roka, ampak od upničine uveljavitve odstopnega upravičenja (upravičenja do razdora kreditne pogodbe) in posledične predčasne zapadlosti kreditnih obrokov. Tretji odstavek 20.a člena ZIZ določa, da če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, pri čemer se glede na šesti odstavek 20.a člena ZIZ pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Ker je kreditojemalec pogodbo sklenil kot fizična oseba, torej kot potrošnik, gre v obravnavani zadevi za potrošniško kreditno pogodbo, opredeljeno v 10. točki 2. člena takrat veljavnega Zakona o potrošniških kreditih - ZPotK-1. Zato je glede odpovedi kreditne pogodbe¹ treba upoštevati določbe 15. člena ZPotK-1, ki v drugem odstavku 15. člena določa, da mora dajalec kredita pred izjavo o razdoru pogodbe potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Pogodbo lahko nato v skladu s tretjim odstavkom 15. člena ZPotK-1 razdre šele, če potrošnik v dodatnem roku iz prejšnjega odstavka ne plača zapadlih obveznosti.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno citiralo 132. člen Zakona o dedovanju - ZD, po katerem vse pokojnikove stvari in pravice preidejo v trenutku smrti po zakonu na njegove dediče. Na strani kreditojemalca sta v položaj stranke kreditne pogodbe kot univerzalna pravna naslednika formalno že v trenutku zapustnikove smrti vstopila njegova dediča in je nanju prešla obveznost plačevanja obrokov kredita po zgoraj navedeni kreditni pogodbi. Vendar pa je ob tem treba upoštevati, kot je pravilno obrazložilo tudi sodišče prve stopnje, da niti v trenutku, ko je upnica na zadnji znani naslov pokojnega kreditojemalca poslala na pokojnega kreditojemalca naslovljeni opomin s pozivom za plačilo zapadlih obveznosti z dne 8. 5. 2020, niti v trenutku, ko je upnica na naslov pokojnega kreditojemalca poslala izjavo o odstopu od pogodbe z dne 4. 1. 2021, naslovljeno na "A. A. - dediči", njegovi dediči še niso bili znani. Iz klavzule o pravnomočnosti na sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru I D 1240/2019 z dne 9. 6. 2021 (priloga A8) v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I D 1240/2019 z dne 5. 11. 2021 (priloga A9), ki ju je upnica priložila predlogu za izvršbo in s katerima sta bila dolžnika v obravnavani zadevi razglašena za dediča, namreč izhaja, da je sklep o dedovanju postal pravnomočen šele 15. 12. 2021.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi upnica od kreditne pogodbe po zapustnikovi smrti lahko veljavno odstopila le, če bi k plačilu neporavnanih obveznosti v dodatnem (najmanj) 15 dnevnem roku pozvala nova dolžnika - zapustnikova dediča in tema tudi vročila izjavo o odstopu od kreditne pogodbe. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnica s predloženim opominom z dne 8. 5. 2020, ki je sicer vseboval tudi poziv za plačilo zapadlih obveznosti, naslovljenim na A. A., in s povratnico, iz katere izhaja, da je bil navedeni opomin poslan naslovniku "A. A., X", ni izkazala, da je k plačilu zapadlih obveznosti pisno, priporočeno po pošti pozvala dediča pokojnega kreditojemalca (tj. dolžnika). Opomin in poziv za plačilo ni bil niti naslovljen na dediča, niti ni bil poslan na njun naslov, zgolj podpis na povratnici z navedbo priimka "A." pa ne dokazuje niti tega, da je poziv sploh sprejel kateri od dolžnikov. Ker je pravilna vročitev poziva, s katerim upnik konkretne dolžnike dolgovane obveznosti iz kreditne pogodbe pozove k plačilu te obveznosti v dodatnem roku, pogoj za uresničitev pravice do razdora pogodbe in za posledično predčasno zapadlost terjatve iz kreditne pogodbe, že navedeno utemeljuje zavrnitev upničinega predloga za izvršbo.

7. Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje kot pravilno povzema tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica tudi ni izkazala, da bi dedičema zapustnika vročila tudi izjavo o odstopu od kreditne pogodbe in o zapadlosti terjatev iz notarskega zapisa SV ... z dne 4. 1. 2021. Tudi te namreč ni poslala poimensko določenima dedičema, ampak jo je naslovila na pokojnega kreditojemalca s pripisom "dediči" in poslala na zadnji naslov pokojnega kreditojemalca (s pripisom "dediči"), pri čemer iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi kateri od dedičev sploh bival na tem naslovu, tega pa tudi upnica ni niti trdila niti izkazala.

8. Po obrazloženem se kot pravilen izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da upnica ni izkazala predčasne zapadlosti terjatve iz naslova kredita, za izterjavo katere je vložila predlog za izvršbo, kot je to zahtevano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ, posledično pa tudi ni izkazala, da bi bila glede te terjatve izpolnjena predpostavka izvršljivosti notarskega zapisa. Neizvršljiv notarski zapis ni izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ; prvi odstavek 20.a člena ZIZ), zaradi česar je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo utemeljeno zavrnilo. Ker tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče zato upničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s petim odstavkom 38. člena ZIZ).

-------------------------------
¹ Citirane določbe ZPotK-1 so bile sicer povzete v 14. členu kreditne pogodbe.

Datum zadnje spremembe:

26.04.2024

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 582/2019
• VSM Sklep I Ip 689/2021
• VSC Sodba Cp 651/2017