VSL Sklep IV Cp 1614/2021

Jedro

Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Tudi stroka potrjuje, da ima skupno starševstvo za otroke številne prednosti. Raziskave so pokazale, da je pri otrocih, ki so bili zaupani v skupno starševstvo, v primerjavi s tistimi, ki živijo z enim staršem kot skrbnikom, manj škodljivih pojavov (anksioznost, depresivnost, agresivnost, uživanje tobaka in alkohola, somatske bolezni) ter da so bolj uspešni v šoli, se bolje kognitivno razvijajo in imajo boljše odnose s staršema ter razširjeno družino.

Po ustaljeni sodni praksi je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstoje posebni, upravičeni razlogi: na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok.

Dogovor, sklenjen pred CSD, za sodišče ni pravno zavezujoč, zato je tudi sodišče prve stopnje lahko, ne glede na drugačno poprejšnjo izjavo nasprotnega udeleženca, sprejelo odločitev, da se otroci zaupajo obema staršema v skupno starševstvo, saj je ugotovilo, da je to v skladu z največjo koristjo otrok.

Določitev preživnine ni matematično-knjigovodski obračun, temveč ocena preživninskih zmožnosti staršev na eni strani ter potreb otrok na drugi strani.

Izrek

I. Pritožbama zoper V. točko izreka izpodbijanega sklepa se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v V. točki izreka spremeni tako, da se sedaj v celoti glasi:

»V. Skupno starševstvo bosta A. A. in B. B. izvrševala tako, da so otroci C. C., D. D. in E. E.:

- v času šole med tednom (od vključno ponedeljka do vključno petka) izmenjaje pri enem in drugem staršu; selitve se izvajajo ob ponedeljkih ali petkih, pri čemer tisti starš, pri katerem so bili otroci doslej, zjutraj poskrbi za njihov odhod v šolo, od konca šolskega pouka tega dne pa so otroci pri drugem staršu;

- v času praznikov, dela prostih dni in medletnih šolskih počitnic (jesenskih, božično-novoletnih, zimskih in prvomajskih) izmenjaje pri enem in drugem staršu;

- v času glavnih (poletnih) šolskih počitnic prvi teden julija ter prva dva tedna avgusta pri očetu, preostale tedne julija in druga dva tedna avgusta pa pri materi; preostale dneve poletnih počitnic preživljajo po enakem ključu kot vikende in delovne dneve med šolskim letom;

- C. C. in D. D. sta v času šole vsak tretji vikend pri očetu, ostale vikende pa pri materi;

- E. E. je v času šole med vikendi izmenjaje pri enem in drugem staršu.«

II. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper VI. in VII. točko izreka izpodbijanega sklepa se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v VI. in VII. točki spremeni tako da se navedeni točki po spremembi glasita:

»VI. Nasprotni udeleženec B. B. je dolžan za preživljanje C. C. in D. D. plačevati preživnino v višini 132,50 EUR mesečno in za preživljanje E. E. preživnino v višini 117,50 EUR mesečno od 22. 1. 2021 dalje na transakcijski račun matere A. A., do pravnomočnosti sklepa zapadle obroke v 15-ih dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z rastjo življenjskih stroškov, odtlej dalje pa v zneskih, na katere bo preživnina valorizirana po vsakokratnem sklepu Vlade RS, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje.

VII. Ugotovi se, da je nasprotni udeleženec že v celoti poravnal preživninsko obveznost za obdobje od 22. 1. 2021 do vključno meseca julija 2021 za vse tri otroke, za mesec avgust 2021 pa je na račun preživnine za vse tri otroke plačal znesek 222,50 EUR.«

III. V preostalem se pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

IV. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo predlagateljice in nasprotnega udeleženca (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); odločilo, da se trije skupni mladoletni otroci: C. C., D. D. in E. E. zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo obema staršema (II. točka izreka); odločilo, da je naslov stalnega bivališča mladoletnih otrok pri materi (III. točka izreka) in da mati zanje sprejema pošiljke (IV. točka izreka); uredilo izvrševanje skupnega starševstva (V. točka izreka); določilo, da mora nasprotni udeleženec materi za preživljanje mladoletnih otrok plačevati mesečno preživnino 180 EUR za vsakega (VI. točka izreka); ugotovilo, da je nasprotni udeleženec že poravnal preživninsko obveznost od vložitve predloga 22. 1. 2021 do maja 2021 za vse tri otroke, za mesec junij 2021 pa dolguje še preživnino 80 EUR za vsakega otroka (VII. točka izreka); zavrnilo, kar sta udeleženca »zahtevala drugače« (VIII. točka izreka) in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (IX. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožujeta obe stranki.

3. Predlagateljica v pritožbi z dne 21. 7. 2021 predlaga, da se otroci zaupajo v varstvo, vzgojo in preživljanje njej ter se nasprotnemu udeležencu naloži plačilo preživnine 280 EUR mesečno za vsakega otroka. Med drugim navaja, da 138. člen Družinskega zakonika¹ kot primarne oblike ne določa skupnega varstva in vzgoje. Ne drži, da oba starša izkazujeta ustrezne starševske kompetence. Nasprotni udeleženec ni vajen skrbi za otroke, tudi njegove delovne zadolžitve niso primerne za skupno skrbništvo otrok, tudi nima dovolj razvitih starševskih kompetenc, saj se v preteklosti ni ukvarjal z otroci, ni jim pomagal pri učenju, ni skrbel za njihovo šolanje. Vsi trije otroci obiskujejo glasbeno šolo, kjer jim lahko predlagateljica nudi pomoč pri učenju, saj je tudi sama zaključila glasbeno šolo. Sodišče ni navedlo, kdaj se začne vikend in ni odločilo o preživljanju šolskih zimskih in poletnih počitnic.

Nadalje predlagateljica glede preživnine navaja, da stroški preživljanja otrok znašajo vsaj 460 EUR. Sodišče je neutemeljeno znižalo stroške domače prehrane otrok, neutemeljeno ni priznalo zneska zobozdravstvene storitve in brez dokazov zaključilo, da gre za zneske, ki so kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ni jasno, zakaj sodišče ni priznalo stroška nakupa očal v višini 200 EUR. Ocena preživninskih zmožnosti obeh staršev je napačna. Sodišče ni upoštevalo vseh dohodkov nasprotnega udeleženca.

4. Nasprotni udeleženec v pritožbi z dne 16. 8. 2021 izpodbija V. in VI. točko ter deloma VII. točko izreka sklepa prvostopenjskega sodišča. Med drugim navaja, da skupno skrbništvo pozdravlja, vendar je preživljanje časa otrok s pritožnikom določeno nekoliko nerodno. Sodišče prve stopnje ni določilo izvajanja skupnega starševstva med glavnimi šolskimi počitnicami. Pritožnik ima vsako leto avgusta običajno prva dva tedna kolektivni dopust, zato je predlagal, da ima stike z otroci prva dva tedna v avgustu. Pritožnik ima troizmenski delovni čas. Predlaga, da so otroci z očetom vsak drugi teden od petka, ko po koncu pouka pridejo do očeta, pa do naslednjega petka, ko jih po koncu pouka v šoli pobere mama in nato pri mami, do naslednjega petka, ko po koncu pouka preidejo ponovno k očetu. Na ta način bo oče lahko prilagodil, toliko mu bo šel delodajalec nasproti, svoje turnuse dela tako, da bo tiste tedne, ko bodo otroci pri materi, delal popoldne. Ni jasno, zakaj E. E. preživi z očetom zgolj vsak tretji vikend, saj sama nima za vikend nobenih dejavnosti, vožnja na več kot sto kilometrov oddaljeno pokrajino F. pa je zanjo naporna, neživljenjska in nevarna ter ji ni v korist. Že res, da je predlagatelj navedel, da bi otroke težko vozil vsak drugi vikend na treninge v mesto G., lahko pa bi jih vozil enkrat na mesec.

Nadalje nasprotni udeleženec glede preživnine navaja, da se je strinjal s plačilom preživnine po 180 EUR na mesec po otroku, če bi imel z otroci le občasne stike. Pritožnik se strinja, da so otroci polovico časa pri njem ter polovico pri predlagateljici, vendar je treba temu prilagoditi plačevanje preživnine. Predlagateljica ni pojasnila, zakaj bi bili stroški interneta, RTV, telefonije in ogrevanja zaradi otrok višji ter koliko naj bi plačala zaradi otrok več elektrike, komunale, vode in odvoza smeti. Predlagateljica ima višjo izobrazbo od pritožnika in je bolj pridobitno sposobna, ima tudi dodatno dejavnost, zato naj krije 60 % preživninskih potreb otrok. Glede stroškov oblačil naj udeleženca postopka poskrbita sama za vsa oblačila, ki naj jih imajo otroci pri vsakemu od njiju. Ni jasno, zakaj bi moral mobitel za vsakega otroka mesečno znašati 25 EUR. Glede na deljeno skrbništvo ostanejo za deliti zgolj stroški prehrane v šoli (60 EUR) ter znesek vezan na šolo (23 EUR), glasbeno šolo (30 EUR) in športno dejavnost (30 EUR, zgolj za fanta).

5. Obe stranki sta odgovorili na pritožbo nasprotnika ter predlagali njeno zavrnitev.

6. Pritožbi obeh strank sta deloma utemeljeni glede stikov, pritožba nasprotnega udeleženca pa tudi glede preživnine.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso izpodbijane I., III., IV. in IX. točka izreka (razveza zakonske zveze, določitev stalnega prebivališča in pooblaščene osebe za sprejem pošiljk ter stroški postopka), temveč predlagateljica izpodbija odločitev o skupnem starševstvu (in se zavzema, da bi bili otroci v celoti dodeljeni v varstvo, vzgojo in oskrbo njej), oba udeleženca pa izpodbijata odločitev glede stikov in preživnin.

Glede postopkovnih kršitev:

8. Predlagateljica navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku,² ker udeležencev ni seznanilo z vsebino listin v prilogah C1 do C7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je iz zapisnika naroka 22. 4. 2021 razvidno, da so se te listine prebrale in vpogledale v navzočnosti strank in njunih pooblaščencev, torej sta se stranki imeli možnost z njimi seznaniti. Ne glede na to je sodišče druge stopnje na pritožbeni obravnavi strankama omogočilo, da se o listinah izjavita. S tem je kršitev, četudi bi bila na prvi stopnji storjena, sanirana.

9. Oba pritožnika navajata, da je sodišče prve stopnje glede določitve preživnine zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, saj izpodbijani sklep glede preživnine nima razlogov oziroma so ti razlogi nejasni in pomanjkljivi. Nasprotni udeleženec navaja, da tako visoka preživnina, kot bi jo moral plačevati po izpodbijanem sklepu za primer skupnega starševstva, predstavlja kršitev pritožnikove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena, pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravice otrok iz prvega odstavka 56. člena Ustave. Pritožbeno sodišče vse te očitke zavrača. Odločitev o preživnini je ustrezno obrazložena (13. do 24. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa); v čem naj bi bili ti razlogi nejasni in pomanjkljivi, pritožba konkretizirano ne pove. Držijo pa pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje v zvezi s preživnino delno napačno ugotovilo dejansko stanje (več o tem v nadaljevanju pri obrazložitvi preživnine) in posledično napačno uporabilo materialno pravo, kar pa še ne pomeni postopkovne kršitve in še manj kršitev Ustave.

10. Deloma je napačna tudi odločitev sodišča prve stopnje glede ureditve izvajanja skupnih stikov; ker je za pravilno odločitev treba ugotoviti dejansko stanje, ki v pomembni meri temelji na personalnih dokazih, je višje sodišče na seji senata dne 13. 10. 2021 sklenilo, da bo opravilo pritožbeno obravnavo in na njej dopolnilo postopek (355. člen ZPP). Ker je senat ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj, od odločitve o pritožbi pa tudi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnih pravnih vprašanj, je v skladu s 5. odstavkom 347. člena ZPP ob razpisu obravnave odločil, da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec kot sodnik posameznik.

11. Pritožbeno sodišče je na pritožbeni obravnavi prebralo in vpogledalo listine v spisu v prilogah A1 do A12, B1 do B3 in C1 do C7 ter zaslišalo udeleženca postopka (mater in očeta).

Glede skupnega starševstva:

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je vse tri otroke zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo obema staršema, ko je torej določilo skupno starševstvo.

13. Predlagateljica v pritožbi pravilno ugotavlja, da iz komentarja DZ izhaja, da naj bi bilo skupno varstvo in vzgoja prvenstvena oblika, pri čemer mora sodišče upoštevati koristi otrok. Vendar so neutemeljena in zgrešena³ nadaljnja izvajanja, da »prvenstvena oblika pa ne pomeni enako, kot primarna oblika, ki bi prednostno izključevala druge oblike varstva in vzgoje otrok [...].« Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo (6. do 9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je za otroke najbolje, če so zaupani v skupno vzgojo, varstvo in oskrbo obema staršema. Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Tudi stroka potrjuje, da ima skupno starševstvo za otroke številne prednosti. Raziskave⁴ so pokazale, da je pri otrocih, ki so bili zaupani v skupno starševstvo, v primerjavi s tistimi, ki živijo z enim staršem kot skrbnikom, manj škodljivih pojavov (anksioznost, depresivnost, agresivnost, uživanje tobaka in alkohola, somatske bolezni) ter da so bolj uspešni v šoli, se bolje kognitivno razvijajo in imajo boljše odnose s staršema ter razširjeno družino.

14. Skupno starševstvo, brez favoriziranja katerega koli od staršev, je skladno z načelom, da sta oba starša pri skrbi za otroke enakopravna, in posredno tudi z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Še pomembneje je, da se v razmerju do otrok s skupnim starševstvom v največji možni meri ohranja stanje, kakršno je bilo pred razpadom zveze staršev, kar je v skladu z načelom največje koristi otroka in iz tega izpeljanim načelom, da naj razpad zveze staršev, njuna nesoglasja in spori kar najmanj prizadenejo otroke.

15. Po ustaljeni sodni praksi je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstoje posebni, upravičeni razlogi: na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok.

16. Zgolj okoliščina, da ima eden od staršev (morda) nekoliko boljše možnosti poskrbeti za otroka, ne more biti upošteven razlog, da bi se drugega starša izključilo iz starševske skrbi. Zato so neupoštevne pritožbene navedbe predlagateljice, da naj bi se otroci zaupali v varstvo in vzgojo izključno njej. Predlagateljica svojo tezo utemeljuje z navedbami, da je ona zmožna bolje poskrbeti za otroke, ker ima glasbeno izobrazbo in jim torej lahko pomaga v glasbeni šoli, da nasprotni udeleženec nima dovolj razvitih starševskih kompetenc, saj se v preteklosti ni ukvarjal z otroci, ni jim pomagal pri učenju in ni skrbel za njihovo šolanje itd.

17. Pritožbeno sodišče se je na pritožbeni obravnavi z zaslišanjem strank (obeh staršev) prepričalo, da sta oba starša osebnostno urejena, zrela in razumna do te mere, da sta sposobna kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok. Izpovedbi obeh strank o dejstvih⁵ je pritožbeno sodišče v splošnem ocenilo kot iskreni in resnicoljubni. Tudi na izrecno vprašanje v okviru zaslišanja nobeden od staršev ni navedel, da bi se pri drugem staršu dogajale kakršnekoli resne nepravilnosti, ogrožanja otrok in podobno oziroma ni izpostavil nobenega dogodka, ki bi kazal na to, da eden od staršev ni sposoben zagotoviti zdravega, varnega in ljubečega okolja za otroke. Dejstvo, da sta oba starša na zaslišanju (ki je bilo brez dvoma stresno zanju) delovala zrelo, da sta se vzdržala medsebojnih obtoževanj in blatenj, še dodatno utrjuje pritožbeno sodišče v prepričanju, da gre za resni, urejeni in odgovorni osebi, ki sta sposobni poskrbeti za zagotovitev največje koristi skupnih otrok.

18. Predlagateljica v pritožbi navaja, da nasprotni udeleženec z njo ne komunicira glede prevozov otrok v šolo in počitnic, da ga je po prejemu sklepa naslovnega sodišča pozvala, da se izjasni, kako bo poskrbel za pot otrok v šolo in tudi sicer, kako naj bi potekalo izvrševanje sklepa, nasprotni udeleženec pa v zvezi s tem ni dal nobenega odgovora. Zgolj dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec večkrat neodziven, samo po sebi še ni podlaga, da bi otroke dodelili izključno materi, saj, kot že povedano, drugih neustreznih ravnanj pri očetu sodišče ni ugotovilo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje in polaga staršema na srce, da je za dobrobit skupnih otrok nujno, da se starša sporazumevata in dogovarjata glede tekočih vprašanj v zvezi z otroki, saj prav vseh podrobnosti ni mogoče določiti s sodnim sklepom.

19. Nadalje predlagateljica navaja, da nasprotni udeleženec opravlja delo v izmenah, da gre od doma, še preden se otroci odpravijo v šolo (če dela dopoldan) oziroma še preden gredo otroci spat (če dela popoldan), da mimo hiše nasprotnega udeleženca ne vozi šolski avtobus, da glede na urnik dela nasprotni udeleženec ne bo mogel poskrbeti za prevoz otrok v šolo in da šolski avtobus do šole H. (kamor hodi E. E.) iz kraja njegovega prebivališča ne vozi. Ti pomisleki so brez dvoma tehtni.

20. Pritožbeno sodišče je na obravnavi s staršema razčiščevalo »tehnične« vidike izvrševanja starševske skrbi (delovni čas staršev, prevozi, obšolske dejavnosti otrok itd.). Nasprotni udeleženec je v zvezi s tem izpovedal, da bi mu delodajalec šel na roko in bi lahko dobil delovni čas od sedmih do treh in turnuse tako urejene, da bi v tednih, ko bi bili otroci pri njem, delal dopoldan. Za to po njegovi izpovedbi potrebuje pravnomočen sklep sodišča o določitvi stikov. Glede prevozov v šolo je izpovedal, da iz njegovega kraja vozi šolski avtobus v kraj I. (kamor hodita C. C. in D. D.), ki odpelje malo pred sedmo uro zjutraj, medtem ko hodi E. E. v šolo H. Do tja iz njegovega kraja ni šolskega avtobusa, vendar bi nasprotni udeleženec lahko vozil E. E. v šolo, če (ko) bo pri delodajalcu dobil premakljiv delovni čas. Sodišče druge stopnje ta pojasnila sprejema kot logična in razumna, pa tudi predlagateljica ni oporekala dejstvu, da bi nasprotni udeleženec (pod pogojem, da doseže z delodajalcem dogovor o prilagoditvi delovnega časa) lahko poskrbel za prevoz otrok v šolo in bil z njimi večino časa, ko otroci pridejo iz šole. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo to izvedljivo, če bo nasprotni udeleženec v tednu, ko so otroci pri njem, delal dopoldan (od sedmih do treh); v tednu, ko so otroci pri materi, je pravzaprav vseeno, kakšen delovnik ima oče. Izhajajoč iz predpostavke, da bo nasprotni udeleženec z delodajalcem dosegel dogovor o prilagoditvah delovnega časa, sodišče druge stopnje ocenjuje, da delovne obveznosti očeta niso (ne bodo) ovira za skupno starševstvo.

21. Še manj so ovira okoliščine, ki jih tudi izpostavlja predlagateljičina pritožba: da je nasprotni udeleženec večinoma opravljal kmečka opravila, medtem ko je predlagateljica skrbela za gospodinjstvo in otroke; da nasprotni udeleženec ne hodi na govorilne ure in nima pregleda nad šolanjem otrok. Na zaslišanju pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobenih zadržkov, da ne bi bila oba starša osebnostno primerna za izvajanje starševske skrbi. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da razen službe in obdelovanja lastnega vrta nima drugih obveznosti in ima čas za otroke; z otroki so skupaj vrtnarili kuhali itd., prek informacijskega sistema ... spremlja ocene, malico, sodelovanje otrok in jih tudi večkrat opominja preko telefona. Letos je bil na prvem roditeljskem sestanku za D. D. in C. C., za E. E. je šel na sestanek za šolo v naravi. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da tudi nasprotni udeleženec izkazuje ustrezno zanimanje in skrb za šolsko delo ter prostočasne aktivnosti otrok, zato ni dvoma, da je sposoben izvrševati starševsko skrb.

22. Sodišče mora v družinskopravnih zadevah, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, kot glavno vodilo vselej upoštevati koristi otrok (četrti odstavek 7. člena DZ). V sodnih postopkih, kjer se obravnavajo mladoletni otroci, sodišče ne dovoli sklenitve sodne poravnave, če ta ni v skladu s koristjo otrok (drugi odstavek 138. člena DZ in drugi odstavek 51. člena Zakona o nepravdnem postopku⁶). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o starševski skrbi ti načeli v celoti upoštevalo. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da je odločitev o skupnem starševstvu v nasprotju z dogovorom na Centru za socialno delo (CSD), kjer je nasprotni udeleženec pristal, da se otroci zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Dogovor, sklenjen pred CSD, za sodišče ni pravno zavezujoč, zato je tudi sodišče prve stopnje lahko, ne glede na drugačno poprejšnjo izjavo nasprotnega udeleženca, sprejelo odločitev, da se otroci zaupajo obema staršema v skupno starševstvo, saj je ugotovilo, da je to v skladu z največjo koristjo otrok.

23. Glede na vse povedano je odločitev iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa pravilna in zakonita, v zvezi s tem delom odločitve pa pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je v tem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Glede izvajanja starševske skrbi:

24. Sodišče prve stopnje je v V. točki izreka izpodbijanega sklepa določilo, da se skupno starševstvo izvaja tako, da so otroci: vse ponedeljke in torke pri očetu, vse srede, četrtke in petke pa pri materi; vsak tretji vikend preživijo pri očetu, ostale vikende pa pri materi. V tednu, ki sledi vikendu, ki ga otroci preživijo z materjo, so otroci pri očetu od nedelje od 17. ure, kamor jih pripelje predlagateljica, pa do srede zjutraj, ko oče poskrbi za njihov odhod v šolo, od konca šolskega pouka tega dne dalje pa so pri materi. Če vikend preživijo pri očetu, se njihovo bivanje pri očetu podaljša do srede zjutraj, ko oče poskrbi za njihov odhod v šolo; od konca šolskega pouka tega dne dalje pa so pri materi.

25. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je taka ureditev deljenega starševstva zapletena in nepraktična, saj predvideva »selitev« otrok od enega starša k drugemu sredi tedna, ko so otroci obremenjeni že s šolo in glasbeno šolo. Pritrditi je pritožbi predlagateljice, da sodišče prve stopnje ni navedlo, kdaj se začne vikend, in da je preživljanje medletnih počitnic prepustilo medsebojnemu dogovarjanju, čeprav udeleženca dogovor v zvezi s tem težko dosežeta, kar vse lahko vodi v zaplete in nesporazume. Obe pritožbi naposled utemeljeno opozarjata, da v sklepu ni določeno preživljanje poletnih počitnic.

26. Zato je pritožbeno sodišče po ponovitvi dokazov z zaslišanjem strank na novo določilo način izvrševanja starševske skrbi. Pri tem uvodoma poudarja, da je tudi pri izvrševanju starševske skrbi glavno vodilo korist otrok. Nadalje pojasnjuje, da je izračun časa, ki ga otroka preživita pri vsakem od staršev, okviren in ne absolutno matematično natančen, saj na dejansko bivanje otrok pri enem ali drugem staršu vplivajo različni dejavniki: prazniki lahko padejo na vikende ali delovne dneve; začetek oziroma konec šole (oziroma počitnic) se lahko zaradi vikendov malenkostno zamakne; potem so tu še nepredvidljivi dogodki (stranki sta v izpovedbah omenili karanteno zaradi koronavirusa ter posledično preložitev počitnic v toplicah, športna tekmovanja v tujini in predlagateljičine občasne službene poti). Zato je tudi pritožbeno sodišče režim bivanja pri enem in drugem staršu določilo okvirno in načelno. Četudi so med strankama določene težave pri medsebojnem sporazumevanju, bosta starša morala v dobro otrok medsebojne zamere pustiti ob strani in se dogovarjati o tekočih vprašanjih varstva in vzgoje, npr., prilagoditvah režima prebivanja zaradi nepredvidenih dogodkov.

27. Leto ima 52 tednov, torej 52 vikendov (ali 104 dni) in 5 x 52 ali 260 delovnih dni.⁷ Šolsko leto traja običajno od 1. septembra do 25. junija naslednje leto, vmes so štirje sklopi počitnic, ki trajajo približno⁸ teden dni: jesenske, božično-novoletne, zimske in prvomajske. Glavne poletne počitnice trajajo praviloma od 26. 6. do 31. 8., torej 67 dni.

28. Sodišče druge stopnje je pri določitvi časa, ki ga otroci prebijejo pri enem in drugem staršu, izhajalo iz načela, da je roditeljska skrb dodeljena obema enakovredno. Upoštevalo je, da oče dela v turnusih (izmenah) in da je selitev otrok sredi delovnega (šolskega) tedna nepraktična tudi s stališča otrok. Na to sta utemeljeno opozorili obe stranki v pritožbi. Zato je določilo, da delovni del tedna (od ponedeljka do petka) v času šole otroci preživljajo izmenično pri enem in drugem staršu, torej enakomerno porazdeljeno.

29. Nekoliko drugače je določilo v zvezi z vikendi: pri tem je upoštevalo, da se fanta vsak vikend vozita na trening v mesto G. Vožnje v mesto G. izvaja sedaj izključno mati oziroma njeni starši, nasprotni udeleženec pa je na pritožbeni obravnavi izpovedal, da je zanj vožnja precejšnje breme in da bi otroke lahko vozil v mesto G. enkrat na mesec. Zato je sodišče druge stopnje določilo, da fanta preživljata dva vikenda pri materi in enega pri očetu, s čimer bo v največji meri omogočeno, da se udeležujeta treningov. Športna dejavnost je vsestransko koristna (kar je splošno znano), poleg tega je predlagateljica izpovedala, da fanta, predvsem C. C., dosegata odlične rezultate, torej je v korist otrok, da se jima v največji meri omogoči udeležba na treningih. Ker slednje lažje zagotovi mati, je sodišče druge stopnje odločilo, da fanta večji del vikendov (dva od treh) preživita pri materi. Glede E. E. je ugotovilo, da med vikendi nima treningov ali drugih posebnih obveznosti. Po izpovedbi predlagateljice naj bi tudi E. E. v prihodnjem letu pričela trenirati isti šport, vendar je to zaenkrat še bodoče negotovo dejstvo. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da E. E. tudi vikende preživlja izmenično pri materi in očetu, tako kot delovni del tedna, kar je skladno z enakovredno in enakopravno porazdeljeno starševsko skrbjo.

30. Glede glavnih poletnih počitnic je sodišče druge stopnje sledilo pritožbenemu predlogu nasprotnega udeleženca, da bi imel otroke prva dva tedna avgusta in en teden v juliju; pri tem je upoštevalo, da ima nasprotni udeleženec v službi kolektivni dopust, medtem ko je predlagateljica izpovedala, da poleti (julij – avgust) včasih ima službene obveznosti, včasih ne, predvsem pa (drugače kot nasprotni udeleženec) nima s strani delodajalca določenega kolektivnega dopusta. Zato je sodišče druge stopnje preživljanje poletnih počitnic otrok prilagodilo kolektivnemu dopustu nasprotnega udeleženca.

31. Praznike, dela proste dneve in medšolske počitnice (jesenske ali krompirjeve, božično-novoletne, zimske in prvomajske) je sodišče enakomerno razdelilo med oba starša (otroci te proste dneve preživljajo izmenično pri enem in drugem staršu), kar je skladno z odločitvijo, da je obema zaupano skupno (enakovredno in enakopravno) starševstvo.

32. Selitve otrok od enega k drugemu staršu je sodišče vezalo na šolo tako, da tisti starš, ki otroka predaja drugemu, otroke pripravi za šolo in poskrbi za njihov odhod v šolo, iz šole pa se otroci vrnejo k drugemu staršu. S tem je omogočeno, da vikende otroci v celoti preživijo pri enem od staršev, da torej šole prosta dneva v celoti in v miru preživijo z enim od staršev. Pri tem bo sicer oče nekoliko prikrajšan, ker bosta sinova več petkov preživela z materjo, vendar je sodišče druge stopnje tako določilo zaradi čimbolj nemotenega obiskovanja treningov. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da imajo stiki z nerezidenčnim staršem prednost pred dejavnostmi otrok. To drži, vendar v tem primeru ni nerezidenčnega starša, saj oba starša skupaj izvajata starševsko skrb, bivanje otrok pri enem in drugem pa je v največji možni meri enakomerno porazdeljeno.

33. V skladu z določbo 1. alineje 358. člena ZPP je zato višje sodišče po odpravi kršitev v zvezi z zmotno uporabo materialnega prava in s tem povezano nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja glede izvajanja skupnega starševstva deloma ugodilo pritožbama in delno spremenilo način izvajanja skupnega starševstva (V. točka izpodbijanega sklepa), kot je razvidno iz izreka te odločbe.

Glede preživnine:

34. Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da določitev preživnine ni matematično-knjigovodski obračun, temveč ocena preživninskih zmožnosti staršev na eni strani ter potreb otrok na drugi strani. Ne le, da je do evra ali centa natančen »izračun« preživnine neživljenjski in okoren, je tudi nepotreben; stroški preživljanja se iz meseca v mesec spreminjajo iz številnih razlogov (podražitve ali pocenitve raznih artiklov; majhne variacije potreb; občasni nepredvideni izdatki ali prejemki itd.), zato je prizadevanje za (zelo) natančen izračun preživninskih potreb in zmožnosti iluzorno.

35. Glede na delno spremenjen režim izvajanja skupnega starševstva je sodišče druge stopnje tudi na novo odločilo o preživninski obveznosti. Po spremembi sklepa o izvajanju starševske skrbi (skupnega starševstva) bosta fanta cca 56 % časa pri materi in cca 44 % pri očetu, E. E. pa pri slednjem še nekoliko več. Sodišče prve stopnje pri odločanju o preživnini ni v zadostni meri upoštevalo tega dejstva (deljenega starševstva, ki ga je določilo že sodišče prve stopnje), temveč je preživnino določilo, kot da bi bili otroci glavnino časa pri predlagateljici.

36. Glede preživninskih zmožnosti obeh staršev sodišče druge stopnje ugotavlja, da imata približno enake mesečne dohodke: iz prilog C1-C4 izhaja, da je v obdobju september 2020 – februar 2021 nasprotni udeleženec prejemal povprečno 1.801,12 EUR, predlagateljica pa 1.602,50 EUR. Na pritožbeni obravnavi sta obe stranki pritrdili verodostojnosti in korektnosti teh podatkov, zato tudi pritožbeno sodišče nima razloga dvomiti vanje.

37. Predlagateljičina pritožba, ki graja razloge sodišča prve stopnje, da naj bi ona imela višje prihodke, je torej utemeljena. Po drugi strani pritožbeno sodišče ugotavlja, da so neutemeljene obširne pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da naj bi bila plača predlagateljice za 12 % višja (podatki FURS kažejo, da je ravno obratno) in da so predlagateljičine pridobitne zmožnosti višje kot pritožnikove. Dejstvo, da ima predlagateljica višjo izobrazbo, samo po sebi še ne daje podlage za boljšo pridobitveno zmožnost ter boljši zaslužek, kar je splošno znano. Treba pa je upoštevati, da ima predlagateljica tudi dodatno dejavnost in manjšo kmetijo; v zvezi s tem je sicer izpovedala, da od dodatne dejavnosti in kmetijske dejavnosti ni nobenega dodatnega zaslužka, da s subvencijami pokrije zgolj stroške. Nasprotni udeleženec ni predložil nobenega dokaza, da in koliko naj bi predlagateljica z dodatno dejavnostjo in/ali kmetovanjem dodatno zaslužila (npr. s prodajo pridelkov ipd.). Sodišče druge stopnje ocenjuje, da predlagateljica s kmetijo (in dodatno dejavnostjo) vendarle nekaj zasluži, če ne v denarju, pa v naturalijah (zato ji ni treba kupovati toliko hrane), tako da so prihodki obeh udeležencev enaki. Da bi imel katerikoli od njiju večje (a neutemeljeno neizkoriščene) pridobitne (z)možnosti, ni izkazano.

38. Nadalje je pritožbeno sodišče ugotavljalo stroške obeh udeležencev in preživninske potrebe otrok. Predlagateljica živi v hiši skupaj s starši in prispeva za skupne stroške, o katerih je izpovedala, da znašajo mesečno za elektriko 100 EUR, za telefon, internet in televizijo 80 EUR in za vodo 60 EUR; ogrevajo se na drva, ki jih poskušajo pripraviti sami, dodatno z nafto (koliko naj bi stala, pritožnica ni povedala), kar se deli med tri odrasle (predlagateljico in njena starša) in tri otroke, kadar bivajo pri predlagateljici. Skupaj torej 240 EUR in če bi šteli, da znašajo stroški ogrevanja npr. 60 EUR, je to okoli 300 EUR mesečno ali 50 EUR na osebo oziroma še manj na otroka, saj bodo otroci cca 44 % časa preživeli pri očetu.

39. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da plačuje 300 EUR najemnine, kar vključuje tudi elektriko in vodo, za kurjavo pa plačuje od 900 do 1.000 EUR na sezono, torej 75-83 EUR mesečno. Nasprotni udeleženec ima v okviru najetega stanovanja tudi vrt, kjer prideluje zelenjavo in si tako nekoliko zniža življenjske stroške. Stroški nasprotnega udeleženca so nominalno višji, predvsem zaradi najemnine (če pri njem bivajo otroci, znašajo 380 : 4 = 95 EUR na osebo). Ker pa je najemnina fiksna ne glede na število oseb v stanovanju (in bi torej ta strošek nasprotnemu udeležencu nastal tudi, če otroci ne bi bivali pri njem), pritožbeno sodišče ocenjuje, da so stanovanjski stroški obeh strank približno enaki. Ker je tudi čas, ki ga otroci prebijejo pri enem in drugem staršu, približno enak, sodišče druge stopnje ocenjuje, da iz tega naslova eden od drugega ne moreta ničesar terjati.

40. Glede stroškov prehrane je predlagateljica izpovedala, da na teden ne porabi manj kot 100 EUR za vse tri otroke, torej mesečno 400 EUR. Vendar je treba upoštevati, o čemer sta izpovedala oba udeleženca, da se v zadnjih mesecih stiki niso izvajali v skladu z izpodbijanim sklepom, ampak so bili otroci čez teden ves čas pri predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu so bili le občasno med vikendi. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da za prehrano vseh treh otrok porabi 40 do 50 EUR za vikend. Ta znesek je po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje tudi oceno teh stroškov s strani predlagateljice, nekoliko previsok. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se stroški prehrane otrok pri enem in drugem staršu na časovno enoto bistveno ne razlikujejo, pri čemer niti ni pomembno, koliko točno znašajo v absolutnem znesku. Ker bodo po spremenjeni odločitvi otroci preživeli pri vsakem od staršev približno enako časa, pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi v zvezi z domačo prehrano stranki ena od druge nista upravičeni terjati ničesar. Kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe predlagateljice, da naj bi bila iz tega naslova upravičena do višjega zneska, enako pa tudi navedbe nasprotnega udeleženca, da mu iz naslova prehrane karkoli dolguje predlagateljica.

41. Ni sporno, da nekatere stroške plačuje izključno mati: prehrano v šoli, vadnine in šolnine, šolske potrebščine ter obleke. Ti stroški pritožbeno nesporno⁹ obsegajo stroške prehrane v šoli (60 EUR), šolske potrebščine (23 EUR), glasbeno šolo (30 EUR) in športno dejavnost (30 EUR, zgolj za fanta). Glede na izpovedbi obeh strank poteka glasbena šola zgolj v šolskem času (10 mesecev), enako šolska prehrana, medtem ko se športna dejavnost odvija tudi poleti. Zgoraj navedeni stroški torej znašajo letno za vsakega fanta 1.536 EUR in za dekle 1.176 EUR.

42. Za izvenšolske aktivnosti (smučanje, tabori, darila za rojstne dneve itd.) je sodišče prve stopnje določilo kot primeren znesek mesečno 55 EUR na otroka, česar obrazloženo ne izpodbija nobena od pritožb, zato tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v ta znesek. Glede stroškov osebne higiene sodišče druge stopnje ugotavlja, da jih bosta v prihodnje oba starša nosila v enaki meri, glede na to, da so otroci približno enak čas pri vsakem od staršev, zato v obračun preživnine niso zajeti.

43. Glede stroška oblačil je predlagateljica izpovedala, da skuša nekatera oblačila starejših otrok porabiti za mlajše, vendar sta fanta zelo različnih postav, tako da kakšna majica, jakna še gredo, hlače vsekakor ne gredo več, superge se ponosijo, E. E. je pa dekle in si želi (vsaj) za šolo dekliške čevlje in obleke. Na sezono potrebujejo vsaj dvoje kavbojke za vsakega otroka, dva do štiri pare obutve, dve jakni, za treninge je kupila tekaško opremo, hlače in majico, kar se najbolj obnese, vsak potrebuje dva do tri komplete. Za trening v telovadnici so potrebni dodatni športni copati. Sodišče z vpogledom v spletne kataloge družbe H&M¹⁰ (ki prodaja obleke srednje kakovosti) ugotovilo, da cene otroških oblačil znašajo npr.: krilo za deklice 12,95 EUR, majica z dolgimi rokavi 9,95 EUR, majica z dolgimi rokavi 4,95 EUR, top iz jerseya 4,95 EUR, pletena jopica za deklice 9,95 EUR, fantovske jeans hlače 19,95 EUR, dekliška obleka iz jerseya 4,95 EUR, otroška softshell jakna 49,99 EUR, dekliška softshell jakna 39,99 EUR, otroški dežni škornji 19,99 EUR, športni čevlji 19,99 EUR itd. Mogoče je zaključiti, da so zgoraj navedene cene splošno znane, povprečne cene za otroška oblačila. Otroci potrebujejo tudi perilo, kape, majice in podobno, vsako leto vsaj eno boljšo obleko za nastope v glasbeni šoli in fanta za treninge športno obutev boljše kakovosti od tiste iz H&M. Sodišče druge stopnje tako ocenjuje,¹¹ da je potreben letni strošek za oblačila 600 EUR letno (ali 50 EUR mesečno) za vsakega otroka, pri čemer je upoštevalo, da se (manjši) del oblačil lahko porabi za več otrok, da potrebujeta fanta dodatna oblačila za treninge, E. E. po po drugi strani dodatna dekliška oblačila. S strani sodišča prve stopnje ugotovljeni znesek (120 EUR mesečno ali 1.440 EUR letno na otroka) je očitno pretiran. Računi, ki jih je predlagateljica vložila v spis (četudi štejemo, da to niso vsi računi za nakupljene obleke), nikakor ne utemeljujejo zneska, kot ga je določilo sodišče druge stopnje. Pritožbeno sodišče pa tudi ni sledilo pritožbenim navedbam nasprotnega udeleženca, da naj bi imeli otroci pri vsakem od staršev celoten komplet oblačil, saj to ni niti ekonomično niti ekološko.

44. Glede stroškov mobitela je nasprotni udeleženec ugovarjal, da so previsoki, predlagateljica pa je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da znaša mesečni strošek naročnine in obroka za najcenejši aparat 25 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je znesek v okviru splošno znanih povprečnih stroškov mobilne telefonije. Dejstvo je, da so mobilni telefoni za otroke in mladino zelo pomemben pripomoček, ne le za zabavo, ampak tudi za komuniciranje s sošolci, ogled spletnih učnih gradiv itd., zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se iz tega naslova prizna 25 EUR mesečno za vsakega otroka. Glede na dohodkovne zmožnosti staršev ne gre za pretiran strošek. Prav tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je strošek frizerja 7 EUR mesečno ustrezen. Nasprotni udeleženec v pritožbi sicer navaja, da je tudi on poleti peljal fanta na striženje, vendar v izpovedbi tega ni potrdil, niti ni predložil drugih dokazov (npr. računa), zato pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve prvostopenjske sodbe glede tega stroška.

45. Predlagateljica v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo zneska zobozdravstvene storitve in brez dokazov zaključilo, da gre za zneske, ki so kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ne drži, da sodba v zvezi s tem ni obrazložena, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo (kar povzame tudi pritožba), da gre za strošek, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pritožba navaja, da so čakalne dobe v zdravstvu nerazumno dolge, zlasti še na področju ortodontskih storitev za otroke, s čimer bi se bilo mogoče strinjati, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica ne pove, koliko ti stroški znašajo; pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato mora vsebovati jasne in določne trditve, da jo je mogoče preizkusiti. Če le-teh ne vsebuje, pritožbeno sodišče ni niti upravičeno niti dolžno iskati nezatrjevanih dejstev v spisovnem gradivu. Pritožnica v zvezi s tem tudi ni ničesar izpovedala na pritožbeni obravnavi, zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev prvostopenjske sodbe o nepriznanju tega stroška pravilna.

46. Glede na vse povedano je sodišče druge stopnje za določitev preživnine upoštevalo naslednje mesečne stroške:

47. Upoštevaje, da nekateri stroški (prehrana v šoli, glasbena šola) nastajajo le 10 mesecev v letu, znašajo letni stroški za vsakega od fantov 3.180 EUR ali 265 EUR mesečno, razdeljeno med oba starša (ki imata približno enake dohodke) pa 132,50 EUR mesečno. Za E. E. znašajo letni stroški 2.820 EUR ali 235 EUR mesečno oziroma 117,50 EUR na enega starša.

48. To so po oceni pritožbenega sodišča zneski preživnin, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan plačevati (po 132,50 EUR mesečno za sinova in 117,50 EUR mesečno za hči). Ker je sodišče prve stopnje pri odmeri preživnine deloma napačno ugotovilo dejansko stanje, je sodišče druge stopnje po odpravi kršitev izpodbijani sklep glede preživnine (VI. točka izreka izpodbijanega sklepa) delno spremenilo. Pritožbeno sodišče poudarja, da s tem ni v ničemer zmanjšalo preživninskih (starševskih) obveznosti nasprotnega udeleženca, temveč je zgolj zmanjšalo denarni znesek, ki ga mora iz tega naslova plačevati predlagateljici. Preostali del preživninskih obveznosti bo nasprotni udeleženec poslej izpolnjeval v naravi, ko bo otrokom med bivanjem pri sebi zagotavljal stanovanjske pogoje, hrano, higienske pripomočke, prevoze itd.

Glede že plačanih akontacij preživnin:

49. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je nasprotni udeleženec za pet mesecev (od 22. 1. do 21. 5. 2021) plačal za vse tri otroke skupno 3.000 EUR na račun preživnine. Po spremembi sklepa znaša skupna mesečna preživninska obveznost nasprotnega udeleženca 382,50 EUR. Tako je s plačilom 3.000 EUR v celoti plačal preživnine za 7 mesecev (torej do vključno julija 2021), ostane pa še plačani znesek 322,50 EUR.

50. Sodišče prve stopnje predlagateljici ni priznalo stroška nakupa očal v višini 200 EUR, v zvezi s čimer slednja v pritožbi navaja, da nasprotni udeleženec za svoje trditve ni predložil nobenih listin, koliko plačuje za najemnino in ogrevanje, pa mu je sodišče vse opisano verjelo na besedo, izpovedi predlagateljice, da je za očala plačala 200 EUR, pa ni verjelo. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da naj bi plačal polovico stroška očal in se sklicuje na nek bančni izpisek, ki pa ga ne predloži (in ga tudi ni predložil tekom postopka na prvi stopnji). Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejstvo nakupa očal in cena pravzaprav nista sporna,¹² nasprotni udeleženec pa svojih trditev, da je za očala že nekaj plačal, ni izkazal.

51. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so očala bolj ali manj enkraten izdatek. Zato tega stroška ni upoštevalo pri določitvi višine preživnine, je pa pri obračunu že plačanih akontacij preživnin polovico cene očal (100 EUR) odštelo od že plačanih zneskov in tako ugotovilo, da je na račun preživnine za avgust 2021 nasprotni udeleženec plačal 222,50 (in ne 322,50 EUR). Ker na pritožbeni obravnavi ni bilo sporno, da nasprotni udeleženec preživnino tekoče plačuje (ni pa bilo jasnih trditev in dokazov, koliko je bilo plačano od izdaje prvostopenjske sodbe), je sodišče druge stopnje iz VII. točke izreka izpustilo ugotovitev o tem, za katere mesece nasprotni udeleženec še dolguje preživnino.

52. Na podlagi 1. alineje 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1 je zato višje sodišče po odpravi kršitev v zvezi z zmotno uporabo materialnega prava in s tem povezano nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja izpodbijani sklep delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka. Ker v preostalem izpodbijanem delu ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je v izpodbijanem, a nespremenjenem delu pritožbi obeh strank zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

53. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem dostavku 40. člena ZNP-1.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.
² Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
³ DZ v 135. členu določa (poudarek višje sodišče): Starši imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj.
⁴ Nielsen, L., Re-examining the research on parental conflict, coparenting, and custody arrangements. Psychology, public policy and law, št. 23, 2017, str. 211-231 (doi: 10.1037/law0000109).Brever, S. L. in Lamb, M. E., Shared partnering after parental separation: the views of 12 experts. Journal of divorce & remarriage, št. 5, 2018, str. 372-387 (doi: 10.1080/ 10502556.2018.1454195).
⁵ Kolikor je šlo pri izpovedovanju za izražanje mnenj, se pogledi obeh strank na določena vprašanja nekoliko razlikujejo, kar pa na dokazno oceno verodostojnosti izpovedb ne vpliva.
⁶ Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
⁷ Plus en dan v navadnih ter dva v prestopnih letih. Zaradi poenostavitve računanja sodišče druge stopnje tega dodatnega dneva (ali dveh) ni upoštevalo.
⁸ »Približno« zato, ker se v vse počitnice (razen zimskih) vključi kakšen praznik ali dela prosti dan.
⁹ V svojih pritožbah jih v teh zneskih navajata oba udeleženca.
¹⁰ http://vsikatalogi.si/hm-katalog/hm-katalog-otrocihttp://vsikatalogi.si/hm-katalog/hm-katalog-otroska-vrhnja-oblacila
¹¹ Kot že poudarjeno, je določitev preživnine stvar ocene in ne eksaktnega matematičnega izračuna.

¹² Nasprotni udeleženec navaja, da naj bi bila očala celo dražja, kar pa mu v tem primeru ni v korist in zato pritožbeno sodišče šteje, da je bila cena očal 200 EUR.

Datum zadnje spremembe:

29.07.2022

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II Ips 8/2023
• VSL Sklep IV Cp 2052/2021
• VSL Sklep IV Cp 1618/2023