<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba in sklep VIII Ips 63/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.63.2008

Evidenčna številka:VS3004107
Datum odločbe:17.11.2009
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 94/2007
Senat:
Področje:DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:službeno vozilo - predkupna pravica - razveljavitev prodajne pogodbe - tožbeni zahtevek

Jedro

Prizadeta stranka ima zaradi dogovorjene predkupne pravice pravico zahtevati, da se razveljavi kupoprodajna pogodba za stvar, obremenjeno s predkupno pravico, vendar mora s tožbenim zahtevkom tudi zahtevati, da tožena stranka z njo sklene kupoprodajno pogodbo, pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena z drugo stranko. Ker je tožeča stranka zahtevala samo razveljavitev kupoprodajne pogodbe in izročitev osebnega avtomobila, v tožbenem zahtevku manjka del, ki bi za tako izročitev pomenil pravno podlago.

Izrek

Revizija se zavrne.

Drugo tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zoper prvo toženo stranko in zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko, da se zaradi dogovorjene predkupne pravice tožnice razveljavi kupoprodajna pogodba, ki sta jo sklenili prvo in drugo tožena stranka in da je drugo tožena stranka dolžna izročiti osebni avtomobil, ki je predmet pogodbe, v last tožeče stranke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo vsebine pogodb, ki jih je tožnica podpisala s prvo toženo stranko. Problem je namreč samo v vprašanju, ali so bile tožničine pravice iz pogodbe o uporabi službenega vozila, kjer je bila določena tudi predkupna pravica, vezane na status predsednice uprave ali na delovno razmerje. Tožnica trdi, da so pravice vezane na čas trajanja delovnega razmerja. Ker je bila tožnica v delovnem razmerju pri prvo toženi stranki do 28. 2. 2003, bi bilo treba upoštevati, po določbah kupoprodajne pogodbe sklenjene 9. 12. 2002, da je imela tožnica dogovorjeno predkupno pravico za avto, ki ga je službeno in privatno uporabljala po pogodbi, zato je njen tožbeni zahtevek v celoti utemeljen. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo in sklep spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Drugo tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8. Revidentka v reviziji ni konkretno navajala bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki se lahko uveljavljajo kot revizijski razlog, zato revizijsko sodišče glede tega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

9. Revidentka v pretežnem delu revizije navaja ugotovitve dejanskega stanja in okoliščin, ki med strankama niso bile sporne. Poleg tega pa je revizijsko sodišče glede dejanskega stanja vezano na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, zato glede teh navedb izpodbijane sodbe ni smelo preizkušati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Ker je bila tožba zavržena v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko in ker je za tožnico bolj ugodno zavrženje tožbe kot zavrnitev tožbenega zahtevka, revizijsko sodišče v ta del odločitve ni posegalo. Zato se glede tega dela tudi ni opredelilo do uporabe materialnega prava.

12. Predkupna pravica je poseben institut, ki lahko na podlagi zakona ali pogodbenega dogovora omejuje lastninsko pravico. Zato je ta institut že z zakonom časovno omejen, njegovo uporabo pa je treba tolmačiti zelo ozko in strogo v skladu z njegovim namenom. Obligacijski zakonik (OZ – Uradni list RS, št. 83/2001 in nadalj.) v 511. členu določa, da predkupna pravica preneha s potekom časa, ki je določen v pogodbi, če pa čas trajanja ni določen, predkupna pravica preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe. Po določbi prvega odstavka 512. člena OZ v primeru, če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca, in če je bila tretjemu znana ali mu ni mogla ostati neznana predkupna pravica upravičenca, lahko ta v šestih mesecih, šteto od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in da se stvar pod enakimi pogoji proda njemu.

13. Prizadeta stranka ima zaradi dogovorjene predkupne pravice torej pravico zahtevati, da se razveljavi kupoprodajna pogodba za stvar, obremenjeno s predkupno pravico, vendar mora s tožbenim zahtevkom tudi zahtevati, da se stvar pod enakimi pogoji odstopi njemu. Zato mora postaviti zahtevek, da mora tožena stranka z njo skleniti kupoprodajno pogodbo, pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena z drugo stranko. Ker je, kot je razvidno iz sodbe sodišča prve stopnje, tožeča stranka zahtevala samo razveljavitev kupoprodajne pogodbe in izročitev (vročitev) osebnega avtomobila, v tožbenem zahtevku manjka del, ki bi za tako vročitev pomenil pravno podlago. Zato sodišče takemu tožbenemu zahtevku že zaradi tega ni moglo ugoditi (podobna je na primer sodba VSRS II Ips 527/99 z dne 20. 4. 2000).

14. Tožeča stranka zaradi povedanega tudi v primeru, če bi sicer imela predkupno pravico, ne more uspeti v tem sporu s tožbenim zahtevkom, kot ga je postavila. Zato se revizijsko sodišče o ostalih izpodbijanih razlogih iz sodbe sodišča druge stopnje sploh ni opredelilo, ker za odločitev niso pomembni.

15. Revizijsko sodišče ni ugotovilo revizijskih razlogov, na podlagi katerih bi tožnica lahko z revizijo uspela. Zato je ob upoštevanju povedanega revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

16. O stroških je revizijsko sodišče sklepalo ob upoštevanju prvega odstavka 155. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 512

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.11.2021

Opombe:

P2RvYy02NTU4Ng==