<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC Sklep Cp 214/2019
ECLI:SI:VSCE:2019:CP.214.2019

Evidenčna številka:VSC00032071
Datum odločbe:22.08.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Miran Pritekelj (preds.), Maša Butenko (poroč.), Nataša Gregorič
Področje:STANOVANJSKO PRAVO
Institut:odpoved najemne pogodbe - socialna stiska najemnika - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe

Jedro

Socialno stisko je mogoče šteti za izjemno okoliščino iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.

Okoliščina, da obstoji zakonski pogoj za odpoved najemne pogodbe, sama po sebi namreč ne zadošča za sklep o dopustnosti posega v pravico do spoštovanja doma. Presojati je potrebno, ali je poseg v pravico nujen v demokratični družbi. To pomeni, da je treba oceniti, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja, ter tožencu naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške.

2. V pravočasni pritožbi zoper sodbo toženec uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno pa spremembo odločitve o stroških. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bila tožencu odpovedana najemna pogodba za neprofitno stanovanje zaradi obstoja krivdnega odpovednega razloga neplačila najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v različnih obdobjih obstoja najemnega razmerja.

5. Toženec v pritožbi nasprotuje stališču izpodbijane sodbe, da obstoji krivdni odpovedni razlog iz 4. točke prvega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Pojasnjuje, da toženec res ni plačal zaostalih obveznosti, vendar je v letu 2018 (torej kasneje) v celoti plačeval sprotne obveznosti (najemnino in stroške), kar dokazuje s priloženimi kopijami potrdil o plačilih.

6. Z gornjimi navedbami pritožba smiselno uveljavlja ustavnopravno vprašanje, ali je bilo z odločitvijo o izselitvi iz spornega neprofitnega stanovanja morebiti nesorazmerno poseženo v toženčevo pravico do spoštovanja doma, varovano z ustavnim in konvencijskim pravom1. Sploh upoštevaje, da se je toženec (sam kot laik) že v postopku pred sodiščem prve stopnje smiselno skliceval na svojo pravico do spoštovanja do doma v primeru naložene mu izselitve. Navedel je namreč, da je zamujal s plačilom najemnine, ker je zapadel v finančne težave, da bi želel ostati v stanovanju, ker druge možnosti nima in da bi bila zanj, glede na njegovo starost (74 let) ter zdravstvene težave (srce, visok pritisk, anksioznost), vsaka radikalna sprememba usodna.

7. V primeru, ko sodišče obravnava zahtevek na izselitev iz neprofitnega stanovanja, ustavno in konvencijsko pravo posamezniku zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo deležen sodne presoje sorazmernosti posega v njegovo pravico do spoštovanja doma. Okoliščina, da obstoji zakonski pogoj za odpoved najemne pogodbe, sama po sebi namreč ne zadošča za sklep o dopustnosti posega v pravico do spoštovanja doma. Presojati je potrebno, ali je poseg v pravico nujen v demokratični družbi. To pomeni, da je treba oceniti, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera2. Povedano še drugače, potrebno je opraviti tehtanje, ali je poseg v pravico do spoštovanja doma sorazmeren ukrep za varstvo javnih interesov v luči posameznikovih osebnih okoliščin.

8. Sodišče prve stopnje je sicer opravilo tehtanje po prvem odstavku 104. člena SZ-1, po katerem obstoj „izjemnih okoliščin“ lahko prepreči odpoved najemne pogodbe. Vendar ni presojalo vseh okoliščin konkretnega primera, relevantnih za materialnopravni zaključek o sorazmernosti ukrepa izselitve3. Že samo socialno stisko, obstoj katere je že v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval toženec, je namreč mogoče šteti za izjemno okoliščino iz prvega odstavka 104. člena SZ-14.

9. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče samo ne more dopolniti postopka, saj bi z obravnavanjem spornega vprašanja (sorazmerja med posegom v toženčevo pravico do spoštovanja doma in varstvom javnih interesov), o katerem se sodišče prve stopnje sploh ni izreklo, stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem gre še pojasniti, da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo povzročila kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je čas, v katerem se lahko dopolni postopek, enak, ne glede na to, ali ga opravi prvostopno ali drugostopno sodišče (355. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

10. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje sprva na podlagi 285. člen ZPP poskrbeti, da bodo stranke dopolnile nepopolne navedbe o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih bo moč pretehtati, ali izselitev toženca iz neprofitnega stanovanja pomeni sorazmeren ukrep, ki ga terja varstvo interesov tožnika oziroma širših javnih interesov. Prvostopno sodišče bo moralo najprej oceniti, ali gre v obravnavani zadevi za primer, ko toženec, ki naj bi po pritožbenih zatrjevanjih plačeval novo nastale obveznosti, določeno preteklo obdobje ni dovolj resno jemal svoje obveznosti plačila najemnine in stroškov, ali pa gre morda za drugačen primer, ko toženec plačila najemnine in stroškov določen čas dejansko ni zmogel zaradi finančnih oziroma zdravstvenih ovir. V ta namen bo moralo, med drugim, natančneje ugotoviti, na katera obdobja obstoja najemnega razmerja se nanašajo sporna neplačila najemnine in stroškov. Pri tehtanju relevantnih interesov bo moralo prvostopno sodišče upoštevati, da imajo tožnikovi interesi praviloma manjšo težo, saj je v primeru obstoja neprofitnega najemnega razmerja izrazito poudarjeno načelo socialne države. V kolikor bo ugotovilo, da je tožnik dolgo časa trpel toženčevo plačilno nesposobnost, pa bo moralo določeno težo pripisati tudi tej okoliščini.

11. O stroških, ki so tožencu nastali z vložitvijo predmetne pritožbe, bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Pravico do spoštovanja doma Ustava varuje v okviru pravice do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena (kot samostojna materialna pravica, ki izhaja iz te določbe, je bila ta pravica izrecno priznana z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017), Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) pa v okviru pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena .
2 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-619/17 z dne 14. 2. 2019.
3 Primerjaj sodbo ESČP Connors v. the United Kingdom, št. 66746/01 z dne 27. 5. 2005, §§ 81 – 84.
4 Primerjaj npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 504/2008 z dne 5. 11. 2009.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2NzM4