<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za socialne spore

VDSS Sodba Psp 147/2020
ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.147.2020

Evidenčna številka:VDS00038839
Datum odločbe:02.09.2020
Senat:Edo Škrabec (preds.), mag. Lilijana Strban (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
Institut:invalidnost - krajši delovni čas

Jedro

Ne drži pritožbena trditev, da že dve leti opravlja prilagojeno delo v okviru preostale delovne zmožnosti, pa kljub temu potrebuje bolniški stalež za krajši delovni čas 4 ur. V sodnem postopku je s pomočjo izvedenskega organa ugotovljeno, da za tožečo stranko niso dovolj vsebinske razbremenitve, ki jih je priznala tožena stranka v predsodnem postopku, temveč potrebuje še dodatne razbremenitve. Torej šele, ko bo tožeči stranki zagotovljeno takšno delovno mesto, ki je bilo v sodnem postopku s pomočjo izvedenskega organa prepoznano kot ustrezno, se tožeči stranki ob opravljanju tega dela, zdravstveno stanje ne bo več poslabševalo in bo delo zmogla upoštevajoč stvarne razbremenitve opravljati v polnem delovnem času.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbene stroške krije tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 19. 4. 2018 in št. ... z dne 20. 10. 2017. Tožečo stranko je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto, s stvarnimi razbremenitvami, s polnim delovnim časom, od 20. 9. 2017 dalje. Odločilo je, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločila tožena stranka s posebno odločbo. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega in tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 20. 4. 2018 in št. ... z dne 20. 10. 2017 ter da se ji prizna invalidnina za telesno okvaro. Hkrati je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 406,89 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper IV., V. in VI. točko izreka sodbe z dne 17. 2. 2020 se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter odloči, da je tožeča stranka sposobna za delo s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, podredno pa, razveljavi sodbo v izpodbijanem delu ter jo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožeča stranka je v sodnem postopku uveljavljala priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, česar ji sodišče ni priznalo. Oprlo se je na zdravstveno dokumentacijo in izvedensko mnenje, ki priznava tožeči stranki upravičenost le do stvarnih razbremenitev, ne pa tudi časovne omejitve. Pojasnilo je, da je njeno stanje bolezensko (začasno), saj se pričakuje izboljšanje. Da temu ni tako kaže tudi to, da je že dve leti opravljala prilagojeno delo, kot ga je opredelila tožena stranka, vendar mora še vedno koristiti bolniški stalež po 4 ure dnevno. Če delo opravlja daljši čas, se ji bolečine intenzivirajo do te mere, da ne more opravljati nobenega dela več. Tožeča stranka se ves ta čas aktivno zdravi, vendar je zdravljenje usmerjeno zgolj v vzdrževanje zdravstvenega stanja. Po zdravljenju se ji sicer zdravstveno stanje začasno izboljša, ob prekinitvi bolniškega staleža, pa ponovno poslabša. Zaradi zdravstvenih težav hernije v vratni hrbtenici je zaradi mladosti in možnih zapletov ne bodo operirali. Sodišče je zagrešilo tudi bistveno procesno kršitev, ko ni zaslišalo predlagane priče lečečega ortopeda, ki tožečo stranko zdravi, zato sodba napačno sloni samo na izvedenskem mnenju.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo opozorila, da je institut bolniškega staleža povsem drug institut kot institut invalidnosti in nenazadnje je po dokončni odločbi tožeča stranka utrpela povsem novo poškodbo. Iz ostalih pritožbenih navedb pa je ugotoviti, da gre dejansko za nestrinjanje z odločitvijo sodišča, ki je utemeljena z razumnimi razlogi. Zaslišanje lečečega specialista ortopeda ni primerno dokazno sredstvo, četudi gre za izvedeno pričo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v izpodbijanem delu zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih kršitev s pritožbo.

6. Sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč v zvezi s pritožbenim izvajanjem izpostavlja naslednje.

7. Izpodbijana dokončna odločitev v upravnem postopku1 je bila v sodnem postopku potrjena z mnenjem imenovanega izvedenskega organa, v katerem sta sodelovala člana s področja tožničinih zdravstvenih težav. Glede na funkcijski status tožeče stranke v povezavi z listinskimi medicinskimi izvidi, je izvedenski organ prepričljivo pojasnil, da tožeča stranka lahko opravlja ustrezno delo v polnem delovnem času in da do dneva dokončne odločbe ni potrebovala časovne omejitve krajšega delovnega časa. Sodišče je zaradi pripomb tožeče stranke pridobilo še dopolnilno izvedensko mnenje. Ni odveč ugotovitev, da se je tožeča stranka seznanila s pisnim izvedenskim mnenjem in njegovo pisno dopolnitvijo. Imela je možnost podati pripombe in na ta način je bila spoštovana pravica tožeče stranke do sodelovanja v postopku.

8. Prvostopenjsko sodišče je po pridobitvi pisnega izvedenskega mnenja izvedenskega organa ter dopolnilnega izvedenskega mnenja iz povsem pravilnih procesnih razlogov ta dokazni predlog utemeljeno zavrnilo, kar je v 17. točki obrazložitve sodbe pojasnilo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s prvostopnim sodiščem, da nestrinjanje z izvedenskim mnenjem,2 v okoliščinah konkretnega primera ni razlog za zaslišanje lečečega specialista. Sodišče je pravilno opozorilo, da lahko lečeči specialist kot izvedena priča,3 posreduje sodišču le svoje vedenje o dejstvih in ne strokovnega znanja. Prav tako pri svojih ugotovitvah velikokrat uporabljajo tudi nemedicinske kriterije, ki niso skladni z uveljavljenimi standardni ocenjevanja invalidnosti. Z izvidi takšnega specialista se je seznanilo tako sodišče kot tudi izvedenski organ. Priča, četudi izvedena tako ni primerno dokazno sredstvo za sklepanje o tožnikovi delovni zmožnosti.4 Priče, kljub temu, da morda katera potrebno strokovno znanje ima, ne smejo prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj. To mu posredujejo le sodni izvedenci.5

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče nekritično sledilo le izvedenskemu mnenju, ki je v popolnem nasprotju z ugotovitvami lečečih specialistov. Prvostopno sodišče je v 16. točki razumljivo in argumentirano pojasnilo, da je izvedenski organ v celoti povzel klinični status iz predloženih izvidov in v zaključku izvedenskega mnenja izpostavil, da ne zanika, da so pri tožnici podane degenerativne spremembe diska med C5 in C6 in da so tudi te (deloma) vzrok njenih težav, bolečin. Izvedenski organ je že v tej fazi uspešno zavrgel očitke tožeče stranke o razhajanju njegovih ugotovitev z vsebino izvidov lečečih specialistov. Glede navideznega razkoraka med mnenjem lečečih specialistov in mnenjem izvedenskega organa je sodišče tako pravilno ocenilo, da izvidi specialistov ne dajejo podlage za drugačen zaključek, kot je razvidno iz izvedenskega mnenja. Ugotovitev izvedenskega organa, da je tožničino stanje bolezensko, zaradi česar se pričakuje izboljšanje stanja, je bilo podano v kontekstu priznanega bolniškega staleža zaradi zadnje poškodbe.6 Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da se bo zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravilo in bo spet dela zmožen. V kolikor se klinično stanje zavarovanki zaradi določenega bolezenskega stanja ne sanira in bi potrebovala nadaljnje stalne razbremenitve, bo pri toženi stranki lahko predlagala novo oceno delovne zmožnosti.

10. Ne drži pritožbena trditev, da že dve leti opravlja prilagojeno delo v okviru preostale delovne zmožnosti, pa kljub temu potrebuje bolniški stalež za krajši delovni čas 4 ur. V sodnem postopku je s pomočjo izvedenskega organa ugotovljeno, da za tožečo stranko niso dovolj vsebinske razbremenitve, ki jih je priznala tožena stranka v predsodnem postopku, temveč potrebuje dodatno še razbremenitvi "brez dvigovanja ali prenašanja bremen nad 5 kg" ter "brez dvigovanja desne roke nad višino ramen". Torej šele, ko bo tožeči stranki zagotovljeno takšno delovno mesto, ki je bilo v sodnem postopku s pomočjo izvedenskega organa prepoznano kot ustrezno,7 se tožeči stranki ob opravljanju tega dela, zdravstveno stanje ne bo več poslabševalo in bo delo zmogla upoštevajoč stvarne razbremenitve opravljati v polnem delovnem času.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, nosi sama svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
1 Da je tožeča stranka zmožna svoje delo v okviru priznane pravice do premestitve na drugo delo sicer z drugačnimi stvarnimi razbremenitvami, vendar v polnem delovnem času zmožna opravljati.
2 Pri sprejemanju katerega je sodeloval tudi MDPŠ, ki je po sodni praksi najbolj primeren na specialnost za ocenjevanje preostale delovne zmožnosti (VSRS sodba VIII Ips 257/2015 z dne 5. 4. 2015).
3 Ki je sicer zaradi strokovnega znanja v boljšem spoznavnem položaju kot navadna priča.
4 Dokazna tema (izvedenih) prič ni enaka dokazni temi izvedencem.
5 Sodba VSRS II Ips 253/2013 z dne 10. 9. 2015.
6 Tožeča stranka je namreč po dokončni odločbi utrpela novo poškodbo, zaradi katere ji je bil tudi priznan bolniški stalež.
7 Z dodatnima razbremenitvama, bo za tožnico to ustrezno delovno mesto.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 63.
Datum zadnje spremembe:
19.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxMzky
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*