<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sklep II DoR 80/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:II.DOR.80.2016

Evidenčna številka:VS0018338
Datum odločbe:19.05.2016
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 3455/2015
Senat:Janez Vlaj (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Rudi Štravs
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - prokurist - pooblaščenec družbe - obseg prokure - procesna dejanja - zastopanje pred sodiščem - prenos pooblastila za zastopanje - posebno pooblastilo

Jedro

Prokurist družbe za podelitev pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku odvetniku potrebuje posebno pooblastilo zakonitega zastopnika družbe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo, in sicer 7.500,00 EUR prvi tožnici in 4.500,00 EUR drugi tožnici. V presežku je njun tožbeni zahtevek in v celoti tožbeni zahtevek tretjega tožnika zavrnilo. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženec zoper odločitev pritožbenega sodišča vlaga predlog za dopustitev revizije.

2. Predlog ni dovoljen.

3. Tožena družba je pravna oseba. Pravna oseba sama ne more opravljati procesnih dejanj, zastopa jo njen zakoniti zastopnik (78. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), katerega pravice ureja 79. člen ZPP.(1) V pravdnem postopku pravna oseba lahko nastopa tudi preko pooblaščenca. Od statusa pooblastitelja, torej tistega, ki je dal pooblastilo za pravno osebo, pa je lahko odvisna tudi dovoljenost predloga za dopustitev revizije, ki ga je vložila pooblaščenka.

4. Predlogu za dopustitev revizije je tožena družba priložila pooblastilo odvetnici z dne 2. 3. 2016, ki ga je podpisal M. J., označen kot direktor družbe. Iz vpogleda v poslovni register pa izhaja, da M. J. od 7. 1. 2016 ni več direktor tožene družbe, pač pa njen prokurist.

5. Po prvem odstavku 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Družba pa lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi (prvi odstavek 33. člena ZGD-1). Prokurist glede na to ni zastopnik, ampak pooblaščenec družbe. Prokura je torej posebna oblika splošnega poslovnega pooblastila, ki ga podeli gospodarska družba.

6. Obseg prokure ureja 35. člena ZGD-1. Njegov prvi odstavek določa, da prokura zajema opravo vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvojitve in obremenitve nepremičnin. Zaradi omejitve „ki spadajo v pravno sposobnost družbe“ taka določba izrecno izključuje vsa procesna dejanja, saj so ta zajeta s sposobnostjo biti stranka in ne s pravno sposobnostjo.(2) Prokurist na njeni podlagi torej nima pravice opravljati procesnih dejanj.

7. Pooblastilo za zastopanje gospodarske družbe pred sodiščem - tretji odstavek 35. člena ZGD-1, da v okviru prvega odstavka prokurist tudi zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi - je bilo dodano z zadnjo novelo ZGD-1 I, ki velja od 8. 8. 2015. Za zastopanje pravne osebe v pravdnem postopku prokurist torej ne potrebuje več posebnega pooblastila zakonitega zastopnika družbe.

8. Dodana določba, ki se izrecno nanaša zgolj na zastopanje pred sodiščem, pa po oceni Vrhovnega sodišča ob nespremenjeni določbi prvega odstavka 35. člena ZGD-1, ki izrecno izključuje prokuristovo pravico opravljati procesna dejanja, in nespremenjeni določbi 33. člena ZGD-1, po kateri nastanek prokure temelji na volji zastopanca, ki je lastna pooblastilnemu razmerju, prokuristu ni podelila pooblastil zakonitega zastopnika.

9. Prav tako mu ni podelila pravice opravljati vseh pravdnih dejanj in s tem pravice prenesti pooblastila za zastopanje na drugega. Prokurist namreč še vedno ostaja pooblaščenec družbe, čeprav obseg njegovih upravičenj določa zakon. Zanj v pravdnem postopku zato veljajo omejitve, ki veljajo za pooblaščence, tudi omejitev po 96. členu ZPP, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, brez posebnega pooblastila pooblastila za zastopanje ne more prenesti na drugo osebo. Temelj, ki zakonitemu zastopniku za razliko od prokurista daje pravico podeliti pooblastilo odvetniku, namreč niso določbe ZGD-1, pač pa določbe procesnega prava, konkretno 79. člen ZPP.(3) Zgolj s tem, da je zakonodajalec prokuristu priznal pravico pravno osebo zastopati pred sodiščem, še ni določil, da prokurist svoje pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku lahko prenese na drugo osebo. Za prenos zato potrebuje posebno pooblastilo.(4)

10. Ker je odvetnici pooblastilo za vložitev predloga podpisal prokurist tožene družbe brez izkaza, da bi mu bil prenos pooblastila za zastopanje na drugo osebo posebej dovoljen, odvetnica, ki je vložila predlog za dopustitev revizije, ni imela pooblastila za njegovo vložitev.

11. Vrhovno sodišče je zato predlog tožene družbe za dopustitev revizije zavrglo (smiselno po določbi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam, ali če je tako določeno s tem zakonom, po pooblaščencu vsa pravdna dejanja; če je za vložitev ali umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku, za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih določeno, da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje, sme to storiti le tedaj, če ima tako dovoljenje.

Op. št. (2): Primerjaj A. Galič v Položaj prokurista v pravdnem postopku, Pravna praksa, št. 6-7, leto 2014. Za razliko od slovenske pravne ureditve nemška zakonodaja določa, da je prokurist pooblaščen za vse vrste sodnih in zunajsodnih poslov, ki sodijo v okvir trgovske (pridobitne) dejavnosti (§ 49 Trgovinskega zakonika - HGB), kar vsebuje tudi dajanje procesnih pooblastil, vsebinsko enako določa § 49 avstrijskega Zakona o gospodarskih družbah - UGB, določba 47. člen hrvaškega Zakona o trgovačkim društvima pa prokuristu daje pravico opravljati vsa pravna dejanja. Primerjaj tudi S. A. Kanduč Valant v Prokuristova procesnopravna upravičenja, Pravna praksa, št. 23, leto 2011.

Op. št. (3): Primerjaj Galič, prav tam.

Op. št. (4): Primerjaj tudi D. Zadnikar v Razumevanje odgovornosti prokurista, Pravna praksa, št. 6 - 8, leto 2015.


Zveza:

ZPP člen 78, 79, 374, 377. ZGD-1 člen 32, 33, 33/1, 35, 35/1, 35/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.06.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk0Nzkz