<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 2290/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.2290.2013

Evidenčna številka:VSL0079033
Datum odločbe:02.10.2013
Senat, sodnik posameznik:mag. Matej Čujovič (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:stroški postopka - sosporniki - zastopanje več strank

Jedro

V primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, se uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v III. točki izreka (v stroškovni odločitvi) spremeni tako, da pravilno glasi:

„Tožnica je dolžna v roku 15 dni povrniti drugemu tožencu 883,50 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti naprej, tretji toženec pa je dolžan tožnici povrniti pravdne stroške v višini 868,16 EUR v roku 15 dni, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem (stroškovnem) delu sodba potrdi.

III. Tožnica je dolžna drugemu tožencu povrniti 71,01 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti naprej.

IV. Tretji toženec in tožnica krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je o tožbenem zahtevku tožnice zoper prvega in drugega toženca že pravnomočno odločeno (s sodbo in sklepom sodišča prve stopnje P 842/2011-I z dne 18. 4. 2012 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2094/2012 z dne 10. 4. 2013), in sicer je bilo zahtevku zoper prvega toženca ugodeno, zahtevek zoper drugega toženca pa je bil zavrnjen. Pravnomočno odločeno je tudi o tožničinih stroških postopka zoper prvega toženca. S sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani je bila razveljavljena (le) odločitev o zavrnitvi zahtevka zoper tretjega toženca in v celoti glede stroškov drugega in tretjega toženca, ki imata v tej zadevi istega pooblaščenca. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnice zoper tretjega toženca ter ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem P. F. ne spada v izreku naveden solastniški delež na dveh nepremičninah. Ugotovilo je, da je tožnica lastnica in dedinja teh dveh solastniških deležev po G. D.. Glede stroškov postopka pa je odločilo, da je tretji toženec dolžan povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 868,16 EUR z obrestmi.

2. Zoper stroškovno odločitev v izpodbijani sodbi vlagata pritožbo drugi in tretji toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Drugi toženec meni, da sodišče prve stopnje sploh ni odločalo o njegovih priglašenih stroških postopka. Sodišče je izpodbijano stroškovno odločitev sprejelo, ker meni, da je skupni uspeh drugega in tretjega toženca delen, stroške pa naj bi odmerilo glede na dosežen uspeh v pravdi. Pri tem pa ni upoštevalo dejstva, da toženca nista nujna sospornika. Sodišče bi moralo zato ločeno odločati o pravdnih stroških drugega in tretjega toženca in tožnici, ob tem, da je zoper drugega toženca z zahtevkom v celoti propadal, naložiti, da povrne drugemu tožencu celotne stroške prvotnega postopka. Tožnica ima za svoje celotne stroške v prvotnem postopku že pravnomočen izvršilni sklep zoper prvega toženca. Ker z zahtevkom zoper drugega toženca ni uspela, mu je dolžna povrniti nastale mu pravdne stroške prvotnega postopka. Tretji toženec pa v pritožbi opozarja, da je takoj po prejemu tožbe pripoznal tožbeni zahtevek, zato meni, da ni dolžan tožnici povrniti pravdnih stroškov, nastalih v ponovljenem postopku.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbena trditev o tem, da sodišče ni odločalo o stroških drugega toženca, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obravnavalo pravdne stroške tožnice v razmerju do drugega in tretjega toženca, ki imata skupnega pooblaščenca. Sodišče je namreč o stroških tožnice in tožencev odločalo upoštevaje:

- da je tožnica zoper drugega toženca z zahtevkom propadla, zoper tretjega toženca pa uspela,

- da so tožencema nastali le stroški s pravnim zastopanjem, da je tožnica s pritožbo zoper njiju uspela le delno (in sicer je zoper tretjega toženca uspela v celoti, zoper drugega toženca pa je propadla);

- da ima tožnica glede svojih stroškov v prvotnem postopku I P 842/2011 že pravnomočen naslov zoper prvega toženca.

Na podlagi takšnih okoliščin je odločilo o stroških navedenih strank tako, da je tretjemu tožencu naložilo, naj povrne tožnici stroške ponovljenega postopka. Odločitev je oprlo na določbo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno grajo drugega toženca, da je takšna odločitev, kolikor se nanaša nanj, napačna. Nobenega dvoma ni, da sta toženca, ki ju zastopa skupni pooblaščenec, sospornika na pasivni strani v procesnem smislu. Tožnica je uspela z zahtevkom zoper tretjega toženca, zoper drugega toženca pa je v celoti, tudi v pritožbenem postopku, propadla. ZPP sicer ne vsebuje izrecnih določb o tem, kako naj stranka povrne stroške sospornikom - stroškovnim upravičencem, niti pravil, po katerih se mora sodišče ravnati, kadar stranka propade v razmerju do enega sospornika, medtem ko proti drugemu uspe. V prvem primeru teorija (1) zastopa stališče, da mora tožnik, če sodišče tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, po splošnih pravilih poravnati stroške vsakega sospornika, ki nastopa na pasivni strani. Stališče sodne prakse (2) pa je, da se v primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu (tu tretji toženec) tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so torej sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da je tožnica dolžna drugemu tožencu povrniti stroške prvotnega postopka (I P 842/2011). Vendar po presoji pritožbenega sodišča ob tem, ko imata drugi in tretji toženec istega pooblaščenca, drugi toženec ni upravičen do povrnitve vseh pravdnih stroškov obeh tožencev(3), ki ju je zastopal isti pooblaščenec, kot zmotno meni, pač pa le do povrnitve polovice teh stroškov. Pravdne stroške drugega toženca v prvotnem postopku je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priglašenih stroškov (stroškovnik na list. št. 65), v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi ter upoštevaje načelo potrebnosti. Stroški obsegajo polovico stroškov pravnega zastopanja obeh tožencev (765,70 EUR nagrade za postopek in 706,80 EUR nagrade za narok, povečano za 20 % DDV), kar znaša 883,50 EUR. Tako odmerjene stroške je dolžna tožnica povrniti drugo tožencu v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Odločitev sodišča, da je tretji toženec dolžan tožnici povrniti njene pravdne stroške za nagrado za narok (7. 5. 2013) in izdatek za materialne stroške, ki so nastali v ponovljenem postopku, je v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP in določbami Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Toženec se je ves čas postopka upiral zahtevku, češ da ni pasivno legitimiran v predmetni zadevi, zato je zgrešeno pritožbeno navajanje, da je tožbeni zahtevek pripoznal v smislu 316. člena ZPP(4), spričo česar naj ne bi bil dolžan povrniti tožnici stroškov postopka v ponovljenem postopku. Tožnica je uspela z zahtevkom zoper tretjega toženca, zato je njegova dolžnost povrnitve potrebnih stroškov v ponovljenem postopku (v znesku 868,16 EUR, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje in jih toženec konkretno ne izpodbija), ki se je vodil le še zoper njega, podana.

7. Pravilna uporaba materialnega prava tako narekuje spremembo obravnavane stroškovne odločitve (III tč. izreka izpodbijane sodbe) v pravkar opisani smeri, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da mora tožnica drugemu tožencu povrniti 883,50 EUR pravdnih stroškov z obrestmi, tretji toženec pa povrniti tožnici 868,16 EUR pravdnih stroškov (3. točka 365. člena ZPP).

8. Ob tem, da je drugi toženec s pritožbo delno uspel (50 %), tretji toženec pa je bil neuspešen, je pritožbeno sodišče sklenilo, da je v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP in 161. členom ZPP drugi toženec, ki je skupaj s tretjim tožencem zastopan po istem pooblaščencu, upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov le v sorazmernem delu glede na uspeh s pritožbo (165. člen ZPP). Od priglašenih pritožbenih stroškov obeh tožencev je toženec upravičen do povrnitve polovice stroškov od polovice stroškov obeh tožencev, to je v znesku 71,01 EUR (139,20 EUR po tar. št. 3210 ZOdvT, 20 EUR po tar. št. 6002 ZOdvt in 20 % DDV in 93 EUR sodne takse), ki mu jih mora tožnica plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tretji toženec zaradi neuspeha s pritožbo krije sam svoj del stroškov pritožbenega postopka. Enako odločitev je sodišče sprejelo tudi glede tožničine zahteve, ker z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogla k predmetni odločitvi (155. člen ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1) Glej N. Betetto, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, Gv Založba 2006, str. 52.

(2) Prim. odločbi VSL I Cp 450/2002 z dne 16. 10. 2002 in II Cp 1391/2010 z dne 5. 5. 2010.

(3) Po stroškovniku na list. št. 65 naj bi šlo za pravdne stroške do višine 2.000 EUR.

(4) Pripoznava zahtevka pomeni toženčevo izrecno izjavo, da je tožnikov zahtevek utemeljen. S pripoznavo zahtevka toženec izjavi svojo voljo, da naj bo obsojen na tisto, kar tožnik zahteva s tožbo.


Zveza:

ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 161, 161/1, 165, 316.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYyMDk3