<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sodba II Ips 320/2015
ECLI:SI:VSRS:2017:II.IPS.320.2015

Evidenčna številka:VS00005650
Datum odločbe:08.06.2017
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba II Cp 2074/2014
Datum odločbe II.stopnje:04.02.2015
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik, Janez Vlaj
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:dopuščena revizija - varstvo avtorske pravice - kršitev materialne avtorske pravice - objava fotografij - povrnitev premoženjske škode - civilna kazen - višina odškodnine - namenoma uničena ali poškodovana stvar - vrednost stvari za oškodovanca

Jedro

Pravne posledice kršitve avtorskih pravic ureja ZASP kot lex specialis, zato določba četrtega odstavka 168. člena OZ ne more biti pravna podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Ta določba bi bila uporabna, če bi tožnik zahteval odškodnino za premoženjsko škodo na stvari, ki je avtorsko delo, vendar v takem primeru ne bi bil upravičen do civilne kazni, ki jo sodišče lahko dosodi le pri premoženjski škodi v primeru, ko gre za kršitve materialnih in drugih avtorskih pravic. Tožnikove navedbe o posebni vrednosti fotografij so zato pri ugotavljanju višine odškodnine zaradi kršitve avtorske pravice nerelevantne, saj se odškodnina določi v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste, in ne v obsegu vrednosti stvari, na kateri je vsebovano avtorsko delo. Te navedbe bi bile upoštevne le v primeru, če bi tožnik zahteval odškodnino za premoženjsko škodo na stvari, ki je avtorsko delo, ter če bi bile fotografije namenoma uničene ali poškodovane.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.227,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki prepovedalo reproduciranje in dajanje na voljo javnosti ter vsakršno drugo obliko uporabe fotografij poroke tožnika (I. točka izreka), ji naložilo plačilo zneska 230,00 EUR (II. točka izreka) ter civilne kazni v znesku 460,00 EUR (III. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožniku izločiti vse primerke del, druge predmete, medije ali nosilce vsebin, na katerih se nahajajo fotografije, da je od dneva izdaje sodbe tožena stranka s spletnega portala dolžna odstraniti in uničiti vse fotografije ter da je dolžna plačati tožniku znesek 8.770,00 EUR in civilno kazen v višini 17.540,00 EUR (IV. točka izreka). Tožniku je naložilo povrnitev pravdnih stroškov v višini 921,85 EUR (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper II. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrglo, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v IV. in V. točki izreka potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Na predlog tožnika je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 124/2015 z dne11. 6. 2015 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja pravilne uporabe določbe četrtega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

4. Tožnik v pravočasni dopuščeni reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, saj meni, da je pri vrednosti spornih fotografij treba upoštevati njihovo subjektivno vrednost, ki jo je ocenil na desetkratnik običajne vrednosti. Poudarja, da si sodišče četrti odstavek 168. člena OZ razlaga preveč togo in restriktivno, saj naj bi bil do slednje odškodnine upravičen le, če bi bile fotografije uničene ali poškodovane v pravem pomenu besede. Vendar je do poškodovanja oziroma uničenja vrednosti teh fotografij prišlo ravno zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, ko je z javno objavo namenoma kršila tožnikove avtorske pravice. S tem je torej tožena stranka nedovoljeno posegla v premoženje in lastnino tožnika, ki ima zanj posebno vrednost. Poudarja, da zakonodajalec ob sprejemanju tega določila, ker informacijska doba še ni bila razvita v tolikšni meri, ni mogel predvideti, da se bodo kršitve lahko izvedle tudi na tak izvršitveni način, da stvar dejansko ne bo uničena ali poškodovana, temveč se bo njeno poškodovanje oziroma uničenje odražalo na poškodovanju upravičenj pravic imetnika. Zaradi poškodovanja upravičenj pravic je penalna odškodnina nujna, saj posredno nadomešča prenizko prisojene odškodnine, ki so uveljavljene v sodni praksi za nepremoženjsko škodo zaradi posegov v zasebnost in druge z njo povezane osebnostne pravice. Sodišče bi torej poleg običajnega honorarja moralo upoštevati tudi preventivni namen odškodnine. Z namenom zaščite fotografij je sklenil tudi avtorsko pogodbo in tako pridobil izključne materialne avtorske pravice, vendar pa je tožena stranka, kljub izrecni prepovedi, namenoma kršila njegovo avtorsko pravico in fotografije z javno objavo v tem smislu popolnoma uničila, najmanj pa poškodovala do te mere, da za tožnika ne pomenijo več tistega, kar so zanj pomenile, ko je naročil avtorsko delo. V primerih nepriznane penalne odškodnine za subjektivno vrednost, se medijem splača z namerno kršitvijo avtorske pravice, ob določitvi višine odškodnine, kot je bila dosojena v konkretni zadevi, prevzeti tveganje morebitne pravde s plačilom minimalne odškodnine in civilne kazni.

5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Tožnik je zahteval odškodnino zaradi kršitve materialne avtorske pravice. Pravne posledice kršitve avtorskih pravic (materialnih in moralnih) ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) kot lex specialis, zato določba četrtega odstavka 168. člena OZ ne more biti pravna podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Ta določba bi bila uporabna v primeru, če bi tožnik zahteval odškodnino za premoženjsko škodo na stvari, ki je avtorsko delo, vendar v takem primeru ne bi bil upravičen do civilne kazni, ki jo sodišče lahko dosodi le pri premoženjski škodi v primeru, ko gre za kršitve materialnih in drugih avtorskih pravic. Tožnikove navedbe o posebni vrednosti fotografij so zato pri ugotavljanju višine odškodnine zaradi kršitve avtorske pravice nerelevantne, saj se odškodnina določi v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste, in ne v obsegu vrednosti stvari, na kateri je vsebovano avtorsko delo. Te navedbe bi bile upoštevne le v primeru, če bi tožnik zahteval odškodnino za premoženjsko škodo na stvari, ki je avtorsko delo, ter če bi bile fotografije namenoma uničene ali poškodovane.

8. Revizijske navedbe, da se je poškodovanje odražalo na poškodovanju upravičenj pravice, so neskladne z navedbami, da so imele fotografije za tožnika posebno vrednost, saj bi do poškodovanja upravičenj pravice lahko prišlo le pri "poškodovanju" pravice, pri čemer tožnik ni zatrjeval zanj večje vrednosti same pravice, ki naj bi bila poškodovana. Poleg tega utemeljuje poškodovanje upravičenj osebnostnih pravic, vendar s tožbo ni zahteval odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic, temveč odškodnino zaradi kršitve premoženjske pravice (avtorske pravice).

9. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, s katerimi želi določbo četrtega odstavka 168. člena OZ prikazati kot penalni element odškodnine, saj ima to funkcijo že institut civilne kazni iz avtorskega prava, ko lahko oškodovanec ne glede na višino dejanske škode, prejme do 200 % višjo odškodnino, kot znaša dejanska škoda. Iz drugega odstavka 168. člena ZASP jasno izhaja, da je namen civilne kazni v odvračanju potencialnih storilcev od ponovnih kršitev,1 zato ne držijo revizijske navedbe, da se medijem z uvedbo penalnih odškodnin ne bi več splačalo izdelovati preračunov stroškov in koristi, saj je sodišče prve stopnje toženi strani naložilo plačilo civilne kazni.

10. Tožnik bi lahko dosegel odškodnino, ki bi bila višja kot običajni honorar, če bi dokazal, da bi mu tožena stranka, ob predpostavki dogovora med njima, bila pripravljena plačati desetkratnik vrednosti. Podlaga za odškodnino zaradi kršitve avtorske pravice je torej v 168. členu ZASP, medtem ko bi bila splošna pravila o povrnitvi škode in s tem četrti odstavek 168. člena OZ uporabljiva le, če bi prišlo v konkretnem primeru poleg kršitve avtorske pravice še dodatno do uničenja ali poškodovanja stvari, ki je avtorsko delo.

11. Ker je bila določba četrtega odstavka 168. člena OZ uporabljena pravilno, je revizija tožnika neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče skladno s 378. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrnilo.

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožnik z revizijo ni uspel, mora toženi stranki povrniti 1.227,32 EUR stroškov njenega odgovora na revizijo (sestava odgovora na revizijo, materialni stroški in DDV). Tožnik je dolžan plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem paricijskem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP). Če tožnik v paricijskem roku svoje obveznosti plačila stroškov ne bo izpolnil, bo prišel v zamudo (299. člen OZ) in bo od zamude dalje dolžan toženi stranki plačati še zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).

-------------------------------
1 Primerjaj Mežnar Š., Odškodnina kot kazen na primeru medijskih kršitev - zakaj (ne)?, Izbrane teme civilnega prava, 2006, str. 88.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 168, 168/4
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (1995) - ZASP - člen 168

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzMjMx