<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 2284/2003
ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CP.2284.2003

Evidenčna številka:VSL48145
Datum odločbe:12.05.2004
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:odpoved dediščini

Jedro

Sodišče prve stopnje mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču - v tem primeru pa sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne sme upoštevati.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino tudi odkupna vrednost po polici prostovoljnega dodatnega starostnega zavarovanja pokojninskega zavarovanja št. POL-01 pri X pokojninski družbi d.d. Ljubljana v napovedani vrednosti 105.000,00 SIT in je za dedinjo te pozneje najdene zapuščine na podlagi prvega sklepa o dedovanju opr. št. D z dne xx razglasilo pokojnikovo zunajzakonsko partnerko S.S.

Zoper ta sklep se je pritožila zapustnikova mati M.K. in pravi, da se ne strinja s tem, da tudi to premoženje deduje S.S. Navaja, da ni res, da S.S. skrbi za grob pokojnika, ampak za grob skrbita ona in njen sin ter sta tudi krila vse pogrebne stroške. Poudarja, da je vprašljivo, ali je S.S. še upravičena do dedovanja, če je 8.11.2003 sklenila novo zakonsko zvezo.

Pritožba je utemeljena.

Dne yy je bila opravljena zapuščinska obravnava po pokojnem P.K. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi je razvidno, da pokojnik ni zapustil potomcev, da pa je imel ob smrti še živo mater ter brata in sestro, ki so pokojnikovi zunajzakonski partnerki S.S. priznali pravico do dedovanja in so se dne zz s pisno izjavo odpovedali dedovanju. V izjavi so zapisali, da se odpovedujejo vsemu imetju po zapustniku in ga prepuščajo S.S. Tako je sodišče dne xx izdalo sklep o dedovanju, s katerim je - upoštevajoč, da so se mati, sestra in brat zapustnika odpovedali dedovanju - za zakonito dedinjo celotne zapuščine razglasilo S.S.

Odpoved dediščini ureja 133. člen Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 do Ur.l. RS, št. 67/01, v nadaljevanju ZD). Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Dedič s to izjavo ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor, da odpovedujoči sploh ni postal dedič (člen 133/4 ZD). Zato seveda odpoved dediščini učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je že leta 1970 sprejelo načelno pravno mnenje, da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (glej VSS 2-3/70, str.8 in ZSO, 15.4.1970, str. 227). Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču po prvem odstavku 146. člena ZD je namreč treba šteti za sprejem dediščine in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. V tem primeru pa sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju in njegova izjava ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje.

Res Zakon o dedovanju v 221. členu določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Vendar je treba to določbo razlagati upoštevajoč citirano načelno pravno mnenje. To pa pomeni, da mora sodišče prve stopnje ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču - v tem primeru pa sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja seveda ne sme upoštevati. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je zato preuranjen. Tako je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi tretje točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 163. členom ZD razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

 


Zveza:

ZD člen 133, 133/4, 146, 146/1, 221, 133, 133/4, 146, 146/1, 221.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjk5OQ==