<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 1083/2005
ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.1083.2005

Evidenčna številka:VS18563
Datum odločbe:25.04.2007
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 1557/2003
Področje:DENACIONALIZACIJA
Institut:denacionalizacija - hranilna vloge pri banki - premoženjske pravice

Jedro

ZDen je v 1. odstavku 8. člena opredelil premoženje, ki je predmet vračanja. Po tej določbi se vračajo premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži. Za denar, deponiran na hranilni knjižici, denacionalizacije ni mogoče priznati, ker je bančni denarni depozit šteti za terjatev, te pa v določbi 1. odstavka 8. člena ZDen niso opredeljene kot premoženje, ki je predmet vračanja. S sklenitvijo pogodbe o bančnem depozitu (s katero je po ZOR pridobila banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem in ga vrniti pod pogoji, določenimi v pogodbi) je namreč deponent izgubil stvarnopravna upravičenja in pridobil terjatev, to je premoženjsko pravico do vrnitve deponiranega denarja oziroma do razpolaganja z denarjem pod pogoji sklenjene pogodbe, o obstoju terjatev pa je bila izdana listina (hranilna knjižica).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 21.7.2003, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo proti odločbi Upravne enote Ljubljana z dne 28.10.2002. S to odločbo je prvostopni upravni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo sredstev na treh hranilnih knjižicah v lasti pokojnega P.P. st. v skupni vrednosti 654.585,00 DIN.

Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in navaja, da je Zakon o denacionalizaciji (ZDen) v 1. odstavku 8. člena opredelil premoženje, ki ga je (ob izpolnjevanju še drugih pogojev) mogoče vrniti. Po ZDen se vračajo premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži. To pomeni, da ZDen ne priznava denacionalizacije vseh pravic premoženjskega prava, ki tvorijo premoženje posamezne osebe. Za denar, deponiran na hranilni knjižici, denacionalizacije ni mogoče priznati. Deponirana denarna sredstva ni šteti za premično stvar. Z depozitom nastane pogodbeni odnos med deponentom in banko, v zvezi s tem pa je bilo določeno v Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR), da ima deponent kot upnik terjatev do banke. Terjatev je premoženjska pravica, ki daje (pod pogoji pogodbe) deponentu upravičenje zahtevati vrnitev položenega denarnega zneska. Tudi Zakon o bančništvu (ZBan) opredeljuje depozit kot vplačilo denarnih oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih (3. člen), vlogo pa kot skupno stanje terjatev osebe do banke na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita (153. člen). Da bi drugačna pravila veljala med vojno, tožnik ne zatrjuje. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da naj bi se prvostopni upravni organ ne smel sklicevati na sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 94/94. Prvostopni upravni organ svoje odločitve ni oprl na razlago navedene sodbe, pač pa se je na stališča iz navedene sodbe skliceval le pri razlagi pravne opredelitve denarnega depozita in zato ni pomembno, ali je bila navedena sodba izdana na enaki dejanski podlagi. V upravnem postopku niso bila kršena pravila postopka.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da vrhovno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje, da denar na hranilni knjižici ni terjatev, ki bi bila izključene iz denacionalizacije, saj je denar premična stvar. Sklicuje se na določbo 1036. člena ZOR in navaja, da banka na računu vpisuje vse terjatve in dolgovanja, ki izvirajo iz poslov z deponentom, deponent pa ima ob vlogah na vpogled ob vsakem času pravico razpolagati z delom salda ali s celim saldom (2. odstavek 1038. člena ZOR). Enaka pravila so veljala tudi pred vojno. Ker med banko in depozitarjem ni nobenega dolžniško upniškega razmerja, bi upravna organa morala upoštevati dopis H. banke jugoslovanskih hranilnic z dne 3.9.1945, iz katerega je razviden obseg premoženja P.P. st., ki se je v času podržavljenja nahajalo pri omenjeni banki. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na navedeno sodbo Vrhovnega sodišča RS, saj je bila ta izdana ob dejanskem stanju, da denarna sredstva na hranilni knjižici niso bila zaplenjena oziroma prisilno odvzeta.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006- ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, se vložena pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1, ker je bilo v upravnem postopku odločeno meritorno. Po ZDen pa je pravnomočnost sodbe pogoj za izvršitev upravnega akta. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na pravilno razlago določbe 1. odstavka 8. člena ZDen in na podlagi listin upravnih spisov (predvsem zahteve za denacionalizacijo) utemeljeno pritrdilo sklepanju upravnih organov, da v ZDen ni podlage za denacionalizacijo denarnih sredstev na hranilni knjižici. Denar je po pravilih stvarnega prava nesporno stvar (vrstna, nadomestna in potrošna), vendar to v obravnavani zadevi, ko gre za bančni denarni depozit v obliki hranilne vloge, ni odločilno. Ker je bančni denarni depozit, kot pravilno navajata upravna organa in sodišče prve stopnje, bil po določbah ZOR vrsta pogodbe, s katero je pridobila banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem in ga vrniti pod pogoji, določenimi v pogodbi, je v obravnavani zadevi odločilno, da je zaradi sklenitve takšne pogodbe deponent izgubil stvarno pravna upravičenja in pridobil terjatev, to je premoženjsko pravico do vrnitve deponiranega denarja oziroma do razpolaganja z denarjem pod pogoji sklenjene pogodbe, o obstoju te terjatve pa je bila izdana tudi listina (hranilna knjižica). Ker premoženjske pravice, kar so tudi terjatve, v 1. odstavku 8. člena niso opredeljene kot premoženje, ki omogoča denacionalizacijo, kar je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, so neupoštevni pritožbeni ugovori, s katerimi tožnik zatrjuje nasprotno. Zato ni podlage za pritrditev pritožbenemu zatrjevanju, da bi upravna organa morala upoštevati dopis H. banke jugoslovanskih hranilnic z dne 3.9.1945. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila navedena sodba Vrhovnega sodišča RS uporabljena zgolj v okviru stališča, ki ga v zvezi z razlago določbe 1. odstavka 8. člena ZDen zasleduje sodna praksa.

Ker tožnik v pritožbi ni navedel, v čem naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru razlogov iz 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in ugotovilo, da izpodbijana sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 1. odstavka 75. člena ZUS-1) je mogoče v pritožbenem postopku uveljavljati le, če je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejansko stanje (1. odstavek 73. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi 76. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.


Zveza:

ZUS-1 člen 76.ZDen člen 8, 8/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMTE4OQ==