Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 80cT1Ob3JtYXRpdmklMjBkZWxhJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 96/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.11.2007redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnostiČe delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela (normo), mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. 
VDSS sklep Pdp 1119/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2010sodni izvedenec – strokovna institucijaSodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
VDSS sodba Pdp 618/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2011plača - del plače za delovno uspešnost - kolektivna delovna uspešnost - negativna stimulacija - nadurno delo - efektivno delo - delovni časČas, ko je tožnica potovala od tožene stranke do naročnikov revizij oziroma do pravnih oseb, pri kateri je tožena stranka izvajala revizijo, se šteje v delovni čas tožnice.
VSRS sodba II Ips 72/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016povrnitev škode - posredni oškodovanci - odgovornost obratovalca - odgovornost delodajalca - odgovornost imetnika stvari - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo na višini - padec s strehePo sodni praksi je delo na višini oziroma delo na strehi nevarno, kar pa pogojuje objektivno odgovornost obratovalca (tistega, ki opravlja delo) in ne imetnika (lastnika). Za škodo od nevarne stvari namreč odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja (150. člen OZ). Streha sama po sebi ni nevarna.
VDSS Sodba Psp 423/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore07.12.2016plačilo institucionalnega varstva - izročilna pogodbaV tej zadevi je sporno, ali je tožnica zaradi sklenjene izročilne pogodbe zavezanka za plačilo institucionalnega varstva za B.B. Z izročilno pogodbo si je izročevalka izgovorila popolno oskrbo na domu, ni pa si izgovorila plačila za oskrbo institucionalnega varstva, niti se tega ni zavezala prevzemnica. Čeprav se C.C. ni zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva, pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, da obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe njej ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti. Načelo relativnosti pogodbenih razmerij sicer pomeni, da velja le med pogodbenimi strankami, vendar se v konkretnem primeru obveznosti iz izročilne pogodbe, nanašajo tudi na obveznosti ostalih zavezancev pri plačilu prispevka za institucionalno varstvo B.B. (tretji odstavek 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev)....
VSRS Sodba I Ips 42238/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.10.2018kršitev kazenskega postopka - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - identičnost dejstev - isti historični dogodekVrhovno sodišče iz obrazložitve sodb Vrhovnega sodišča RS I Ips 36893/2010 in I Ips 244/2015 ponovno poudarja, da pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni pomembna pravna opredelitev dejanja, ampak je pomembna identičnost dejstev (idem factum). Vrhovno sodišče je v obeh sodbah poudarilo, da je glede kaznivih dejanj, izvršenih v realnem steku, ki jih sodišče vključi v konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja, ponovni kazenski pregon zaradi načela ne bis in idem gotovo izključen, ali povedano drugače, za tista kazniva dejanja, za katera je bil nekdo v okviru konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja že obsojen, in so zajeta v opisu kaznivega dejanja, ne more priti do ponovnega sojenja, oziroma do ponovnega kazenskega pregona. Kar pa zadeva ista (pravilno bi bilo enaka) oziroma istovrstna kazniva dejanja izvršena v časovnem obdobju, na katero se nanaša nadaljevano kaznivo dejanje, ki pa niso bila zajeta v nadaljevanem kaznivem dejanju, pa ta praviloma ne bodo tvorila...
VDSS sodba Pdp 474/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.12.2012plačilo za delo – nadure – nadurno delo – pedagoška obveznost- visokošolski učitelj – neposredna pedagoška obveznost – nadurno delo – plačilo razlike v plači – delovna in pedagoška obveznostZVis določa neposredno pedagoško obveznost, pri čemer se le-ta lahko poveča. Ta dodatna pedagoška obveznost pa se obračuna enako, kot neposredna pedagoška obveznost in prekoračitev neposredne pedagoške obveznosti ne pomeni nadurnega dela.Po stališču VS RS se nadure priznavajo glede na prekoračitev rednega delovnega časa (40 ur tedensko) in ne na podlagi prekoračitve pedagoške obveznosti v okviru siceršnje tedenske delovne obveznosti, razen kolikor pooblaščeno vodstvo tožene stranke hkrati ne ugotovi, da pomenijo dodatne pedagoške obveznosti tudi delo preko polnega delovnega časa (40 ur tedensko) oziroma kolikor je tako delo izrecno odrejeno.
VDSS Sodba Pdp 105/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2020konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzuleSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 510,00 EUR bruto, ki se ga je tožeča stranka obvezala plačevati mesečno tožencu tekom trajanja delovnega razmerja pri njej, ni dogovorjeno v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZDR-1, ki določa, da se mora denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Znesek, določen v pogodbi o zaposlitvi, 510,00 EUR bruto ne ustreza mesečni plači delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Prav tako se nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule izplačuje po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno, ker v pogodbi o zaposlitvi ni bilo dogovorjeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v zakonsko določeni višini, je v...
VDSS sodba Pdp 679/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – kriteriji za izbiro – vzgoja in izobraževanjeUkinitev zagotavljanja finančnih sredstev za plačo oziroma za nadomestilo plače za delavca, ki mu iz razloga organizacijske narave ni bilo mogoče nadalje zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen ekonomski (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Pdp 532/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji razreševanja presežnih delavce - izbira presežnih delavcev - uporaba kriterijev - kolektivna pogodbaKljučno je, da je šlo pri toženi stranki dejansko za bistveno zmanjšan vpis v šolskem letu in zmanjšan obseg finančnih sredstev, kar je vplivalo na zmanjšano potrebo po učiteljih, zaradi česar je lahko tožena stranka izmed desetih delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu učitelj strokovno teoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov, zagotovila delo le še sedmim.
Sodba X Ips 365/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.12.2008izvedba dokazov - primerna uporaba ZPP - zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - nevročitev odgovora na tožbo - reprodukcijski material - nenamenska uporaba - prometni davek - pogojna oprostitev - kooperacijska pogodba - odpis proizvodov - vodenje evidenc - potni nalog - obračun potnih stroškov - verodostojnost - izpisek kontnih kartic - kaloČe vrhovno sodišče s sklepom vrne spor v novo odločanje sodišču prve stopnje, to ne pomeni, da mora to izvesti vse dokaze, ki jih je predlagala stranka, ampak ima po ZUS pooblastilo, da izvede tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev. V ZUS je odgovor na tožbo urejen drugače kot v ZPP, zato v upravnem sporu ni mogoče izdati zamudne sodbe na podlagi ZPP tudi, če odgovor na tožbo ni obrazložen. Nevročitev odgovora na tožbo, katerega vsebina je le pavšalna, ni kršitev načela kontradiktornosti postopka. Odpis proizvodov in reprodukcijskega materiala je brez plačila davka mogoč le za tisti material, ki je dejansko uporabljen v proizvodnji. Zato mora kupec blaga, ki je bil oproščen prometnega davka, na podlagi izjave voditi evidenco tega blaga. Ni namreč mogoče odpisati blaga kar na podlagi normativov, ne da bi bil ugotovljen dejanski kalo. Potni nalog ni verodostojna računovodska listina, ampak nalog za izvedbo, zato pa so obračuni potnih stroškov temelj za knjiženje,...
VDSS sklep Pdp 429/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.2013odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeDo poškodbe tožnika je prišlo pri zapiranju protipožarnih vrat, ki so tožniku delno priprla roko in mu odščipnila četrti prst leve roke. Tožnik je trdil, da se vrata niso zapirala v skladu s 50. členom Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, in da se pri pravilni nastavitvi zapiranja vrat s standardnim zapiralom se vrata ne bi smela zapirati s takšno silo, da jih tožnik z močjo svojega telesa ne bi mogel zadržati, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru. Tožnik je tudi zatrjeval, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker mehanizem za zapiranje vrat ni bil pravilno nastavljen, saj so vrata služila namenu protipožarnih vrat. Glede na določbo 11. člena Pravilnika, ki nalaga delodajalcu, da izhode iz delovnih in pomožnih prostorov izvede tako, da delavcem in drugim ogroženim osebam omogoča, da se čimprej umaknejo z ogroženih področij na varno, je nastavitev vrat, ki je omogočila, da so lahko delavci vstopali le...
VDS Sklep Pdp 889/1999Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.12.2001prekoračitev pooblastil - kršitev delovnih obveznostiKer tožnikovo pooblastilo izhaja že iz njegovega delovnega mesta, danega pooblastila ni prekoračil, saj je sklepanje poslov glede nabave rezervnih delov spadalo v njegovo delovno področje in je bilo zato sklepanje pogodb v okviru danih pooblastil. Za prekoračitev danega pooblastila bi šlo le v primeru, če bi tožnik sklepal pogodbe, ki ne bi spadale v njegovo delovno področje. Ne gre pa za prekoračitev danih pooblastil, če ni upošteval navodil direktorja o nakupu blaga po najnižjih cenah. Tožnikovo neupoštevanje direktorjevih navodil bi lahko pravno kvalificirali kot kršitev neizpolnjevanja navodil neposredno nadrejenih, česar pa ni delodajalec delavcu ni očital. 
Sodba II Ips 826/2006, II Ips 935/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.07.2008telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - trditveno breme - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odgovornost delodajalca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem nevarne stvari - padec na mokrih in spolzkih notranjih stopnicah - marmor kot talna obloga - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - sankcije za nespoštovanje eventualne maksime - sprememba sodbeHoja po stopnicah pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice pa tudi ne nevarne stvari. V določenih okoliščinah lahko sicer stvar postane nevarna, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Treba pa je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja ali ne. Zakonodajalec je z ZPP v letu 1999 uveljavil t.i. eventualno maksimo, vendar pa ni v celoti izpopolnil sistema sankcij v primeru njene kršitve. Ugotovitve in zaključki sodišč povsem nedvoumno omogočajo sklepanje, v kakšni meri je predložen (in nepravilno upoštevan) dokaz vplival na odločitev. Procesna situacija je tako podobna tisti iz 2. točke 358. člena ZPP, ki je podlaga za spremembo s tako napako obremenjene sodbe.
VDSS sodba Pdp 117/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.04.2012vzgoja in izobraževanje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitevKer ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki ni bil podan razlog predvidenega zmanjšanja obsega vpisa učencev (poseben razlog za zaposlovanje za določen čas po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI), pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila zakonito sklenjena in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Sodba I Up 928/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2009gradbeno dovoljenje - presoja strokovnih rešitev projektne gradbene dokumentacijeV projektiranje in projektno dokumentacijo tudi po presoji Vrhovnega sodišča zaradi odgovornosti za strokovne rešitve niti upravni organ in tudi ne kdo drug ne more posegati. V določenih delih se ta dokumentacija verificira s predpisanimi soglasji in pogoji. Z ZGO-1 je namreč zakonodajalec zaostril odgovornost projektantov in soglasodajalcev za stabilnost in varnost objektov ter za umestitev objektov v skladu z urbanističnimi oziroma gradbenimi predpisi. Ta odgovornost je po novi ureditvi prenešena na projektantska podjetja in posameznike ter na druge izvajalce, ki po ZGO-1 sodelujejo pri projektiranju in graditvi objektov. Zato upravni organi, ki so pristojni za izdajo gradbenih dovoljenj, ne morejo v svoji pristojnosti presojati strokovnih rešitev, ki izhajajo iz projektne gradbene dokumentacije.
VSRS Sodba II Ips 48/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat18.08.2021povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - zdravniška napaka (medicinska napaka) - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - dopuščena revizijaPravdni stranki morata biti pred izdelavo izvedenskega mnenja seznanjeni s tem, kdo konkretno bo izdeloval izvedensko mnenje, predvsem zaradi pravice predlagati njegovo izločitev po 247. členu ZPP. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-454/15 z dne 20. 12. 2017 poudarilo, da mora sodišče tudi samo paziti, ali glede na razpoložljive podatke v spisu pri izbranem izvedencu oziroma strokovni instituciji, ki ji zaupa izvedensko delo, obstajajo okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Prav zato sodišče ne more postavljenega izvedenca pooblastiti, naj po potrebi pritegne še drugega izvedenca, niti ne sme izvedenec tega storiti samovoljno. Vselej mora imenovani izvedenec morebitni predlog za sodelovanje drugega izvedenca sporočiti sodišču, da ga sodišče imenuje s sklepom in s tem strankam omogoči uveljavljanje pravice do izločitve. Stranka nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja; nepopolnost mnenja ali...
VSRS Sodba II Ips 293/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.10.2017izpolnitev prodajne pogodbe za nepremičnino - prodaja stanovanj - varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - etažna lastnina - etažni lastniki kot tožniki - opredelitev pravdne stranke - dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe - stvarna napaka - skupni deli - obstoj stvarne napake - parkirna mesta - zagotovitev parkirnih mest - upoštevanje tehničnih standardov - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmetaNamen, zaradi katerega so minimalni tehnični standardi razlikovali med parkirnimi mesti glede na njihovo lego, in bi prerasel v običajno rabo, ni terjal, da ima lastnik stanovanja ali njegov obiskovalec na voljo prosto dostopno površino, namenjeno parkiranju in s tem možnost (brezplačnega) dostopa neposredno do stanovanja. Po oceni Vrhovnega sodišča toženkina izpolnitev tako, da spornih 41 parkirnih mest ni zagotovila kot zunanja parkirna mesta na skupnih delih, etažnim lastnikom dostopnih v skladu z njihovimi solastniškimi deleži, ni stvarna napaka, saj kupljenim stanovanjem ne preprečuje oziroma ne otežuje običajne rabe.
VSRS Sodba II Ips 50/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.08.2018povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - objava časopisnega članka v učbeniku - mladoletna žrtev kaznivega dejanja - odgovornost države - potrditev učbenika - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost založnika - solidarna odgovornost - pravica do zasebnosti - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja - kolizija pravic - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine - povrnitev pravdnih stroškov - solidarna obveznost - nerazdelna odgovornost sospornikov - uspeh stranke v postopku - pobotanje pravdnih stroškov - dopuščena revizijaZaložnica pri izdaji učbenika ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zato je za škodo, nastalo zaradi njegove neprimerne vsebine, odškodninsko odgovorna. Strokovni svet, ki je potrdil sporni učbenik, je ustanovila Vlada Republike Slovenije za odločanje o strokovnih zadevah in za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov (prvi odstavek 22. člena ZOFVI). Nanj so bile prenesene določene pristojnosti države glede urejanja šolstva; do nastanka škode prišlo v okviru njegovega javnopravnega delovanja. V takšnem primeru se država zgolj zato, ker je strokovnemu svetu pridržana določena avtonomija, odškodninske odgovornosti za njegova nedopustna ravnanja ni razbremenila. Pravica do zasebnosti posamezniku vzpostavlja krog intimnega lastnega delovanja, kjer sme z garancijo države sam odločati o tem, katere posege vanj bo dopustil. Največjo stopnjo varstva uživa posameznikovo intimno in družinsko življenje, nekoliko nižjo njegovo zasebno...
VSRS sodba in sklep II Ips 342/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.01.2015dovoljenost revizije - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - navadno sosporništvo - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka (medicinska napaka) - skrbnost dobrega strokovnjaka - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - zavrženje revizijeToženec vnaprejšnje privolitve druge tožnice za bronhoskopijo (ki ni nujen poseg, temveč diagnostična metoda, katere pogosti rizik je tudi pnevmotoraks in motnje ritma srca) ni dobil, zato je zaključek o kršitvi pojasnilne dolžnosti materialnopravno utemeljen. Konkretni dejanski stan utemeljuje materialnopravni sklep nižjih sodišč, da je bilo ravnanje toženčevega zdravstvenega osebja v kritičnem času contra legem artis . Zdravstveno osebje bi moralo glede na konkretne okoliščine in indikacije takoj ob zapletu z zastojem srca prve tožnice posumiti na pnevmotoraks in nanj ustrezno takoj odreagirati. Izjemno težka življenjska situacija prve tožnice, upoštevajoč izjemno težo njenih posledic ne dovoljuje natančnega razmejevanja posameznih škod, izvirajočih iz istega škodnega dogodka, ker se te zaradi svoje intenzitete medsebojno tako tesno prepletajo, da jih ni mogoče natančno ločevati.

Izberi vse|Izvozi izbrane