<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 437/2006
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.437.2006

Evidenčna številka:VS0011344
Datum odločbe:06.11.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 878/2005
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti

Jedro

V konkretnem primeru je škoda nastala izključno zaradi dejanja tožeče stranke, ki ga prva tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 153. člena OZ). Za oprostitev po drugem odstavku 153. člena OZ je odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo (ne)pričakovano in/ali (ne)preprečljivo.

V okoliščinah, v katerih je bil tožnik v svoji izmeni edini, ki je delal na delovnem mestu metalizerja, ni imel neposredno nadrejenega za delo, ki je bil usposobljen in je imel delovne izkušnje, prvi toženi stranki, ki je izdala navodila za varno delo, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, ni mogoče nalagati dodatnih ukrepov za prilagoditev proizvodnje, ki bi lahko preprečili nastanek škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 10.000.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2002, ker je ocenilo, da je škoda 29.4.2002 nastala izključno zaradi dejanja samega oškodovanca.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ker sta šteli, da so podani ekskulpacijski razlogi v smislu določb drugega odstavka 153. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - 40/07, v nadaljevanju OZ). Nikakor ne gre za situacijo, v kateri prva tožena stranka tožnikovega ravnanja ni mogla pričakovati oziroma se izogniti posledicam ali jih odstraniti. Tožeča stranka je ves čas postopka na prvi stopnji zatrjevala in dokazovala, da obstojijo drastična nasprotja med navodili za varno delo z dne 21.9.2001 in tehnološkim navodilom z dne 10.9.2001, iz katerega izhaja, da je treba glavni valj očistiti v dveh do treh minutah. Izpodbijana sodba o tem nima razlogov o odločilnih dejstvih. Prav tako se sodišči prve in druge stopnje nista opredelili do dejstva, da navodila, ki so veljala v času škodnega dogodka, uporabe varnostne letve pri čiščenju stroja ne omenjajo. Popolnoma nepomembno je, ali je bil tožnik prisoten pri fotografiranju za nova varnostna navodila ali ne. Sicer pa je ves čas zatrjeval in dokazoval, da pri tem ni sodeloval, saj ga tedaj ni bilo v službi.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženima strankama, ki nanjo niso odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

O nedovoljenem revizijskem razlogu zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja:

V skladu s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., 45/08, v nadaljevanju ZPP) so revizijsko sodišče in stranke vezani na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje. Razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato z izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati. Revizijska trditev, da "tožnik ni sodeloval pri pripravi novih navodil z dne 24.5.2002", je po vsebini polemika z dokazno oceno, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje in kasneje sprejelo sodišče druge stopnje. Revizijsko sodišče se zato z njo ni podrobneje ukvarjalo. Kot nepravilno pa je treba zavrniti stališče tožeče stranke, da je dejstvo, ali je sodelovala pri sestavljanju novih navodil za varno delo, četudi bi se izkazalo za resnično, dokazno nepomembno. Predmet dokaznega bremena so trditve o dejstvih, ki tvorijo konkreten dejanski stan, pa tudi posredno pomembna dejstva ali indici. Indic je dejstvo, ki samo ali še z drugimi dejstvi, v povezavi z izkustvenim ali logičnim pravilom kaže na pravno odločilno dejstvo. V konkretnem primeru je sodišče na podlagi indica - tožnikovega sodelovanja pri pripravi novih navodil, v povezavi z drugimi indici in ob uporabi pravil logičnega mišljenja sklepalo o subjektivni sposobnosti tožeče stranke, da spozna pravila za varno delo, konkretneje, da se seznani s funkcijo varnostne letve pri čiščenju stroja.

O očitanih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka:

Zgrešeno je revizijsko stališče, da izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje "nimata razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar imata takšne pomanjkljivosti, da se ne moreta preizkusiti", ker se nižji sodišči nista opredelili do trditve tožeče stranke, da so bila navodila za varno delo z dne 21.9.2001 nejasna in nerazumljiva, poleg tega pa sploh ne omenjajo varnostne letve. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ima izrazito funkcionalen značaj. Podana je le v tistih, zelo redkih primerih, ko sodbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takšnih pomanjkljivosti izpodbijana sodba niti sodba sodišča prve stopnje nimata. Sodišče prve stopnje je tako poudarilo, da so navodila z dne 21.9.2001 predvidevala čiščenje valja ob izključenem stroju, vendar se je zaradi prevelike izgube časa v praksi dopuščalo čiščenje valja ob zmanjšani hitrosti. V sodbi je zavzelo tudi stališče glede dejstva, da v navodilih z dne 21.9.2001 funkcija varnostne letve med čiščenjem valja ni izrecno omenjena (zadnji odstavek na tretji in prvi odstavek na četrti strani sodbe sodišča prve stopnje), čemur je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje (tretji odstavek na tretji strani sodbe sodišča druge stopnje).

Pravilen argument za zavrnitev dokaznega predloga tožeče stranke, naj se opravijo poizvedbe pri prvi toženi stranki, ali je bila tožeča stranka v času fotografiranja z namenom priprave novih navodil za varno delo v službi, je navedlo že sodišče druge stopnje. Ugotovitev o tožnikovem aktivnem sodelovanju pri nastajanju novih navodil temelji na izpovedi prič I. K. in A. S. Upoštevajoč majhno dokazno vrednost nasprotnega dokaza (z evidenco prisotnosti na delu), tožeči stranki ne bi uspelo ovreči dokaznega uspeha glavnega dokaza niti v primeru, če bi podatki iz evidence o prisotnosti na delu potrdili resničnost njene trditve, saj bi dokazna moč glavnega dokaza (zaslišanja prič) pretehtala dokazno moč nasprotnega dokaza.

O zmotni uporabi materialnega prava:

Izhajajoč iz lastnosti metalizacijskega stroja, s katerim se je poškodovala tožeča stranka, načina njegovega delovanja in uporabe, ni dvoma, da so izpolnjene posebne predpostavke za nastanek odškodninskega razmerja na podlagi objektivne odgovornosti (149. člen OZ). Ključno vprašanje v spornem pravnem razmerju, ki ga izpostavlja tudi tožeča stranka v reviziji, pa je bilo, ali obstoji okoliščina, ki lahko ovrže pomen nevarne stvari kot vzroka za nastalo škodo.

Eden od oprostitvenih razlogov po 153. členu OZ je ravnanje oškodovanca, ki ga imetnik oziroma obratovalec ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 153. člena OZ). Delna razbremenitev objektivne odgovornosti pa je urejena v tretjem odstavku 153. člena OZ, ki določa, da je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode. Kadar je več okoliščin, ki jih izkustveno štejemo za vzrok (na eni strani je vzrok v nevarni stvari, na drugi pa dejanje oškodovanca), je treba pretehtati pomen teh izključevalnih okoliščin v razmerju z vzrokom, za katerega odgovarja objektivno odgovorna oseba.

Bistvene prvine dejanske podlage, ugotovljene na prvih dveh stopnjah sojenja, na katere je bilo vezano revizijsko sodišče pri presoji obstoja ekskulpacijskega razloga, so:

- tožeča stranka se je poškodovala 29.4.2002 med čiščenjem metalizacijskega stroja; - v svoji izmeni je bila edina, ki je delala na delovnem mestu metalizerja in ni imela neposredno nadrejenega; - vzrok za poškodbo je bilo čiščenje stroja, ko se je še vrtel, na mestu, kjer ni ustreznega zavarovanja; - v času nezgode so veljala navodila, ki so predvidevala čiščenje valja ob izključenem stroju, vendar se je v praksi (zaradi izgube časa pri čiščenju ob izključenem stroju) dopuščalo tudi čiščenje ob zmanjšani hitrosti; - kasnejša navodila, izdana po škodnem dogodku, so predvidela čiščenje ob zmanjšani hitrosti stroja, in sicer na mestu, zavarovanem z varnostno letvijo; - tožeči stranki je bilo v času škodnega dogodka znano, kakšna je funkcija varnostne letve.

Pravilno je materialnopravno naziranje sodišč prve in druge stopnje, da je v konkretnem primeru škoda nastala izključno zaradi dejanja tožeče stranke, ki ga prva tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 153. člena OZ). Za oprostitev po drugem odstavku 153. člena OZ je odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo (ne)pričakovano in/ali (ne)preprečljivo. Izhodišče za presojo "pričakovanosti" in "preprečljivosti" je objektivno in abstraktno, merilo skrbnosti pa je, če gre za strokovnjaka, posebej skrben strokovnjak (drugi odstavek 6. člena OZ).

V konkretnem škodnem dogodku je bil neposredni vzrok škode poškodba tožeče stranke z metalizacijskim strojem. Toda poškodbe ne bi bilo, če bi tožeča stranka stroj čistila na mestu, kjer je zavarovan z varnostno letvijo. Za presojo, kakšno težo ima s strani tožeče stranke ustvarjeni položaj za dejanskega povzročitelja škode - prvo toženo stranko, je pomembno dvoje. Prvič, ali je bilo ravnanje tožeče stranke oziroma stanje, ki ga je ustvarila, prepovedano z vidika zagotavljanja varstva pri delu. Odgovor je pritrdilen, saj ni dvoma, da je tožeča stranka s svojim dejanjem kršila navodila za varno delo, čeprav se je zavedala možnosti nastanka škode. Drugič pa je pomembno, ali bi prva tožena stranka ravnanje tožeče stranke lahko pričakovala in poškodbo preprečila. Dejanska ugotovitev, da "se je dopuščalo tudi čiščenje metalizacijskega stroja ob zmanjšani hitrosti", omogoča sklep, da poseg tožeče stranke v stroj za prvo toženo stranko ni mogel biti povsem nepričakovan. Drugače pa je s "preprečljivostjo" nedopustnega ravnanja tožeče stranke. Ugotovljeno je bilo, da je bil tožnik v svoji izmeni edini, ki je delal na delovnem mestu metalizerja, da ni imel neposredno nadrejenega, za delo je bil usposobljen in je imel delovne izkušnje. V takšnih okoliščinah prvi toženi stranki, ki je izdala navodila za varno delo, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, ni mogoče nalagati dodatnih ukrepov za prilagoditev proizvodnje, ki bi lahko preprečili nastanek škode. Poškodbi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožeče stranke, česar pa od subjekta, ki se ukvarja z enako ali podobno gospodarsko dejavnostjo kot prva tožena stranka kljub postroženemu standardu iz drugega odstavka 6. člena OZ ni mogoče zahtevati.

Revizijsko sodišče je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).


Zveza:

OZ člen 149, 153, 153/2, 153/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy04Mzk=