<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 189/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.189.2009

Evidenčna številka:VS1011543
Datum odločbe:04.06.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 1056/2008
Področje:DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme

Jedro

Če tožeča stranka, ki se glede dovoljenost sklicuje na pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in odstop od sodne prakse, ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja niti ne navede sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po odvetniku dne 29. 4. 2009 vložila revizijo. Navaja, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ter da odločitev sodišča prve stopnje bistveno odstopa od dosedanje sodne prakse oziroma nakazuje, da ni enotnosti v sodni praksi. Navaja tudi, da ima odločitev zanjo zelo hude posledice, saj je zaradi prodaje objekta, ki so ga zgradili krajani tedanje Občine XY, prikrajšana.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Jesenice z dne 4. 1. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 8. 4. 2008, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vračanju njihovega premoženja ter pravic – ZPVAS, zavrnil zahtevo za vračilo zemljišča s parc. št. 111 k.o. ...., ker je ugotovil, da tožeča stranka ni pravna naslednica Občine XY, ki je bila v relevantnem času zemljiškoknjižna lastnica spornega premoženja.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, pa mora skladno z določbo petega odstavka 367.b člena ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

6. Tega standarda pa po presoji Vrhovnega sodišča, ki se pri tem ne spušča v presojo, ali je tožeča stranka sploh lahko nosilka pravic po ZPVAS, tožeča stranka ni izpolnila zgolj z navedbo, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ter da odločitev sodišča prve stopnje bistveno odstopa od dosedanje sodne prakse oziroma da gre za neenotnost v sodni praksi. Tožeča stranka namreč ni opredelila pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve niti ni navedla sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Ker je trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije na tožeči stranki, ta pa tega bremena ni izpolnila,niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato tožeča stranka z zatrjevanjem prikrajšanja, ker z zahtevkom ni uspela, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

8. Glede na to, da tožeča stranka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.
Datum zadnje spremembe:
28.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ1NTQx
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*