<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek za prekrške

VSL Sklep PRp 175/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:PRP.175.2020

Evidenčna številka:VSL00037472
Datum odločbe:03.09.2020
Senat, sodnik posameznik:Boštjan Kovič (preds.), Živa Bukovac (poroč.), Breda Andolšek
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
Institut:začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe vozila

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 8. člena ZPrCP, iz katere izhaja zakonska domneva, da je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila voznik vozila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor, ki ga je obdolženec vložil po zagovorniku, zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, obdolženec pa mora plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga obdolženec po zagovorniku pravočasno pritožbo. Navaja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolženca temelji na zakonski domnevi odgovornosti lastnika oziroma uporabnika vozila; takšno stališče pa je po mnenju obrambe pravno zmotno in je v nasprotju z osnovnimi načeli ter pravili Ustave RS, saj ne le, da se je na podlagi zakonske domneve zoper A. A. začel postopek o prekršku, pač pa se mu je na njeni podlagi izrekel tudi že izredno hud ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki izrazito poseže v življenje vsakega storilca. Domneva iz 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) se po mnenju obrambe ne more šteti kot potrditev oziroma nadomestek utemeljenega suma, da je imetnik pravice uporabe vozila dejansko storil prekršek, kar je zakonski pogoj za izrek takšnega ukrepa. Določba 113.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) omogoča sodišču začasno odvzeti vozniško dovoljenje le osebi, za katero je podan utemeljen sum, da je prav ona storilec prekrška, ne pa lastniku oziroma uporabniku vozila, s katerim je bil storjen prekršek in zato obstaja določena verjetnost, da domneve ne bo mogel izpodbiti. Splošno znano dejstvo je, da vozil ne upravljajo le osebe, ki so v evidenci motornih vozil vpisane kot lastniki ali uporabniki osebnih vozil; v konkretnem postopku je prekršek priznala druga oseba, pri čemer sodišče samo na podlagi laične ocene in primerjave fotografij slabe kakovosti, zaključi, da domneva še ni izpodbita. Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih, ne pa na izpodbojni zakonski domnevi, ki je obdolženec še niti ni imel možnosti izpodbiti. Iz 8. člena ZPrCP izhaja, da se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila le, če ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, kar v konkretnem primeru sploh še ni bilo poskušano, kar iz obdolžilnega predloga tudi jasno izhaja. Zgolj dejstvo, da je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in voznik vozila ni bil ustavljen na kraju prekrška, še ne pomeni, da ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, saj lahko to prekrškovni organ stori z zbiranjem obvestil in drugih dokazov, ne pa, da se zateka k uporabi te hude zakonske domneve. Obdolžencu vsak dan, ko mu je neupravičeno prepovedana vožnja vozila, nastaja velika škoda, zato pričakuje, da bo sodišče izpodbijani sklep odpravilo. Opozarja še na ustavno sporno prakso, gre za kršitve 14., 22., 23., 25., 27. in 29. člena Ustave RS. Smisel začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ni vnaprej kaznovati in iz prometa izločiti vse lastnike vozil, s katerimi so bili storjeni prekrški, dokler ti v rednem postopku ne bodo zmogli dokazati, da prekrška niso storili.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da v postopku proti obdolžencu ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na škodo obdolženca, pritožba obdolženčevega zagovornika pa tudi ni utemeljena.

5. ZP-1 v prvem odstavku 113.a člena določa: "Če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je sestavni del obdolžilnega predloga." Pri odločanju o predlogu se sodišče omeji le na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem (prvi odstavek 113.b člena ZP-1). Prvi odstavek 8. člena ZPrCP pa določa: "Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil."

6. Utemeljen sum kot dokazni standard, ki je temelji pogoj za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja po 113.a členu ZP-1, ni zamejen na neki začrtani verjetnostni stopnji, temveč zajema okvir, ki je višji od utemeljenih razlogov za sum in nižji od gotovosti, potrebne za izrek obsodilne sodbe (sodba Vrhovnega sodišča RS X I Ips 44415/2010-267 z dne 22. 6. 2010). Podan je, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje (prekršek), večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih (sodba Vrhovnega sodišča RS X I Ips 45612/2010-237, X I Ips 58/2010 z dne 22. 7. 2010).

7. Prvostopenjsko sodišče je zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, pravilno oprlo na navedeno določbo prvega odstavka 8. člena ZPrCP, iz katere izhaja zakonska domneva, da je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila voznik vozila. Navedeno pa pomeni, da je v tem primeru podan utemeljen sum, da je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, tako dolgo, dokler ne izkaže razumnega dvoma glede domnevanega dejstva. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da je utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, potrjen s fotografijo št. 000 s 23. 5. 2020, posneto s samodejnim merilnikom hitrosti, ki izmerjeno hitrost slikovno dokumentira. Iz navedene fotografije je razvidno, da je voznik osebnega avtomobila ... reg. št. LJ 000, dne 23. 5. 2020 ob 9.42 uri v naselju Ljubljana pri Ulica ..., kjer je hitrost s 1. točko prvega odstavka 46. člena ZPrCP omejena na 50 km/h, vozil s hitrostjo 107 km/h, kar ob upoštevanju varnostne razlike pomeni, da je vozil s hitrostjo najmanj 101 km/h in s tem prekoračil hitrost za 51 km/h. Sodišče pa je na podlagi podatkov evidence motornih vozil ugotovilo, da je lastnica osebnega avtomobila ..., reg. št. LJ 000, B. B., ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, uporabnik pa je obdolženec A. A. Glede na navedeno je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je v obravnavanem primeru podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, saj iz navedene določbe prvega odstavka 8. člena ZPrCP izhaja zakonska domneva, da je v obravnavanem primeru imetnik pravice uporabe vozila (ker lastnica vozila nima vozniškega dovoljenja) storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, tako dolgo, dokler ne izkaže razumnega dvoma glede domnevanega dejstva. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče pred odločitvijo o ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja tudi že izvedlo dokazni postopek (zaslišalo je obdolženca in pričo C. C.) in nato pravilno zaključilo, da utemeljen sum tudi po že izvedenih dokazih (še) ni ovržen, saj po laični oceni sodišča priča C. C. (ki naj bi po lastnem zatrjevanju in po navedbah obdolženca, vozil vozilo, s katerim je bil storjen prekršek) ne ustreza podobi voznika na fotografiji posneti ob samodejni meritvi hitrosti, ampak je temu veliko bolj podoben obdolženec.

8. Ker je prvostopenjsko sodišče ob upoštevanju navedene določbe 8. člena ZPrCP in fotografije (ki je dokaz v postopku o prekršku) pravilno presodilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, za katerega je obvezno predpisanih 18 kazenskih točk, so neutemeljene pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika o kršitvah 14., 22., 23., 25., 27. in 29. člena Ustave RS.

9. V fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja sodišče upošteva določbe ZP-1 v zvezi z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja in sam namen začasnega odvzema, da se izloči nevarne voznike za celoten čas trajanja postopka; ob izpolnjenih določenih pogojih (predložitev zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih) pa lahko obdolženec skladno s 113.d členom ZP-1 vloži predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

10. Ker so bili ugotovljeni in izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, navedbe ugovora pa utemeljenosti suma storitve prekrška niso omajale, je bil izpodbijani sklep utemeljeno in zakonito izdan.

11. Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

12. Ker obdolženčev zagovornik s pritožbo ni uspel, mora obdolženec na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Višje sodišče je sodno takso odmerilo na podlagi tar. št. 8407 ZST-1 v znesku 20,00 EUR, ta znesek pa bo moral obdolženec plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo sodišče prve stopnje v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1
Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxMDEx