VSL Sklep II Cp 2213/2017

Jedro

Ker pri vprašanju plačila sodnih taks ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč izključno to, ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo takse oziroma ali ji bi plačilo sodne takse onemogočilo poslovanje, toženka ne more uspeti s sicer tudi pavšalno pritožbeno navedbo, da ima izgubo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) zavrnilo predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse in podredni predlog za odlog, vložena 24. 2. 2017, (II) ugodilo podrednemu predlogu toženke za obročno plačilo sodne takse za postopek s pritožbo in ji naložilo, da navedeno sodno takso v znesku 240,00 EUR plača v petih zaporednih mesečnih obrokih po 48,00 EUR, (III) opozorilo toženko, da če zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki, ki jih bo sodišče prisilno izterjalo ter (IV) razveljavilo izdani plačilni nalog Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1921/2017 z dne 25. 1. 2017.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka zaradi napak postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in jo v celoti oprosti plačila sodne takse. Meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, saj ima izgubo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbama tretjega in četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodne takse, ji odloži plačilo takse ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki utemeljuje ugoditev predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, sta na strani predlagatelja oprostitve.

5. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih toženka s pritožbo konkretizirano ne izpodbija, je imela toženka v obdobju od 1. 1. 2016 do 24. 3. 2017 100.897,00 EUR prilivov in skorajda sočasnih odlivov v višini 111.982,00 EUR družbi B. d. o. o. (z izjemo nekaj odlivov na drug račun). Upoštevaje kontinuiteto in količino navedenih vplačil oziroma prihodkov toženke ter njihovih skorajda sočasnih odlivov navedeni družbi, ob neizkazani nujnosti teh nakazil, ki jih toženka brez težav izvršuje kljub zatrjevanim rezervacijam v milijonskih zneskih, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženka ni izkazala takšnega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki bi utemeljevalo oprostitev plačila sodne takse za pritožbo v znesku 240,00 EUR, oziroma ni izkazala, da bi s plačilom predmetne takse ogrozila svojo dejavnost. Ker pri vprašanju plačila sodnih taks ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč izključno to, ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo takse oziroma ali ji bi plačilo sodne takse onemogočilo poslovanje, toženka ne more uspeti s sicer tudi pavšalno pritožbeno navedbo, da ima izgubo. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse je zato pravilna. Pravilna pa je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za odlog plačila takse, ki je utemeljena z enakimi razlogi.

6. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

20.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep III Cpg 35/2021
• VSL Sklep II Cpg 175/2018
• VSL Sklep I Cpg 384/2020