Vrhovno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekKazenski oddelek
Upravni oddelek 
Število zadetkov: 21cT0mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZG9jX2NvZGU9JnRhc2tfY29kZT0mc291cmNlMj0mdXNfZGVjaXNpb249JmVjbGk9JmRlcF90aXRsZSU1QkthemVuc2tpJTIwb2RkZWxlayU1RD0lMjJLYXplbnNraSUyMG9kZGVsZWslMjImbWVldF9kYXRlRnJvbT0mbWVldF9kYXRlVG89JnNlbmF0X2p1ZGdlPSZhcmVhcz0maW5zdGl0dXRlcz0lMjJwcmFuamUlMjBkZW5hcmphJTIyJTIwJmNvcmVfdGV4dD0mZGVjaXNpb249JmRlc2NyaXB0aW9uPSZjb25uZWN0aW9uMj0mcHVibGljYXRpb249Jl9zdWJtaXQyPWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJmFkdmFuY2VTZXJjaD0xJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
Poizvedba: institut:("pranje denarja") IN (oddelek:"Kazenski oddelek")
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 46951/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.12.2021pranje denarja - protipravna premoženjska korist - zakonski znaki kaznivega dejanjaNakazilo protipravne premoženjske koristi na bančni račun samo po sebi še ne izključuje, da bi bil ta denar v nadaljevanju predmet kaznivega dejanja pranja denarja. Obsojenci so sami ali po osebah, ki so jim zaupali, gotovino nakazovali na bančni račun zaradi plačila obveznosti po pogodbah o finančnem leasingu, s katerim je družba B. d. o. o., za katero je bilo ugotovljeno, da sploh ni vidneje poslovala niti ni imela prihodkov in lastnega kapitala za plačilo obrokov leasinga, kupovala zemljišča. S tem so denar preko pogodb in nakazil kanalizirali v legalno gospodarsko dejavnost in onemogočali sledenje toku denarja oziroma ugotavljanje njegovega pravega izvora. Obravnavanje celotnega deliktnega postopanja obsojencev skozi ločene kazenske postopke ni bilo smatrati na način »še enkrat kaznovati storilce«, saj gre ob primerjavi zakonskih znakov kaznivih dejanj po 245. in 212. členu KZ-1 za dvoje popolnoma ločenih dokončanih deliktov, prvega zoper gospodarstvo in drugega...
VSRS Sodba I Ips 47710/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.11.2020zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pranje denarja - pridobivanje lastnih delnic - nedovoljena finančna asistenca pri pridobivanju lastnih delnic - enotna finančna operacija - krivda - eventualni naklepObsojenčevo poplačevanje kredita, opisano pod točko 1/2 izreka prvostopenjske sodbe, predstavlja sestavni del (realizacijo) nedovoljene finančne asistence pri pridobivanju lastnih delnic, na kateri temelji že očitek kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, zato njegovih ravnanj v tem delu ni mogoče šteti za samostojno kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 245. člena KZ-1. Kaznivo dejanje pranja denarja je v temeljni obliki mogoče storiti tudi z eventualnim naklepom.
VSRS Sodba I Ips 271/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.10.2020priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - glavna obravnava - zavrnitev priznanja krivde - razlogi za zavrnitev - izločitev sodnika - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - izključitveni razlog - odklonitveni razlog - prejudiciranje kazenske odgovornosti - ekonomičnost postopka - kazenska sankcija - vezanost sodišča na predlog - načelo enakega varstva pravic - pranje denarja - zakonski znaki - prikrivanje izvora denarjaDoločbo prvega odstavka 450.č člena ZKP, ki določa, da sporazum, ki je bil sklenjen po predobravnavnem naroku, sodišče presoja na glavni obravnavi, je potrebno razlagati ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 450.a člena ZKP, ki določa, da se sporazum o priznanju krivde priloži k vloženi obtožbi, če pride do sklenitve sporazuma kasneje, pa takoj, vendar najkasneje do začetka glavne obravnave. Sodišče tako sporazum v slednjem primeru presoja in o njem odloča še pred predstavitvijo obtožnice in če sporazum sprejme, niti niso izpolnjeni pogoji za začetek glavne obravnave in se namesto glavne obravnave takoj opravi narok za izrek kazenske sankcije. Takšen sporazum se torej vedno presoja pred dejansko izvedbo glavne obravnave, pred izvedbo vseh dokazov in še celo pred branjem obtožbe. Zato navedene procesne situacije ni mogoče enačiti s situacijo, ko je priznanje podano na glavni obravnavi. Neutemeljeno je zatrjevanje obsojenčevih zagovornikov, da je odločanje...
VSRS Sodba I Ips 8098/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.12.2017kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - predikatno kaznivo dejanje - pranje denarja - dokončano kaznivo dejanje - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanjaPri kaznivem dejanju pranja denarja je sicer možno, da se predhodna kriminalna aktivnost in samo pranje denarja časovno prekrivata in prepletata. V primeru, ko se predhodno kaznivo dejanje izvršuje skozi daljše časovno obdobje, bi bilo nevzdržno, da je pranje denarja lahko izvršeno šele tedaj, ko je dokončano zadnje kaznivo dejanje iz sklopa nadaljevanega kaznivega dejanja ali kolektivnega kaznivega dejanja. Vendar mora tudi tako sprotno pranje denarja, ki izhaja iz dlje trajajoče kriminalne aktivnosti, izhajati iz konkretnega opisa kaznivega dejanja. Predmetni opis, ki predhodno kriminalno dejavnost določno zameji, take razlage ne omogoča.
VSRS Sodba I Ips 9333/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.06.2017kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pranje denarja - zakonski znaki - predikatno kaznivo dejanjeDejstvo, da sodba II K 9437/2009 z dne 19. 5. 2014 v času obsodbe obsojenca za kaznivo dejanje pranja denarja še ni postala pravnomočna, na obstoj kaznivega dejanja pranja denarja ne vpliva, saj za obsodbo zadostuje obstoj objektivnih dejstev izvršitve predikatnega kaznivega dejanja, ki so v izpodbijani sodbi natančno opisana.
VSRS Sodba I Ips 24629/2010-256Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.10.2016kršitev kazenskega zakona – goljufija - pranje denarja – poskus – dokončano kaznivo dejanjePoskus kaznivega dejanja pranja denarja je izenačen z dokončnim kaznivim dejanjem. Obsojenec je z goljufijo nezakonito pridobljen denar razdelil na manjše zneske in jih v zelo kratkem časovnem obdobju nakazoval med računi različnih bank, na koncu pa je denar končal na njegovem transakcijskem računu in na transakcijskem računu gospodarske družbe, v kateri je bil prokurist.
VSRS Sodba I Ips 5961/2013-1144Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.04.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - nepristranskost - smiselna uporaba določb ZKP - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - pranje denarja - stečajni upravitelj - uradna oseba - predikatno kaznivo dejanjeZa uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja ni potrebno, da storilec predhodno kaznivo dejanje s pridobitvijo celotne premoženjske koristi dokonča in šele po dokončanem kaznivem dejanju oziroma po storjenem kaznivem dejanju z nakazili denarnih zneskov oziroma premoženja drugemu na način, da poskuša zakriti izvor premoženja, tako izpolni zakonske znake kaznivega dejanja pranja denarja. Zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja je razpolaganje s premoženjem ali denarjem, za katerega storilec ve, da je pridobljeno s kaznivim dejanjem, zato lahko storilec že v času izvrševanja predhodnega kaznivega dejanja, s katerim pridobiva denar ali premoženje, ta denar plasira.
VSRS Sodba I Ips 12175/2013-486Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.02.2016kršitev kazenskega zakona – pranje denarja – zakonski znaki kaznivega dejanja – poskus – dokončano kaznivo dejanjeČetudi je poskus kaznivega dejanja pranja denarja inkriminiran kot dokončano kaznivo dejanje, velja tudi v tem primeru določba prvega odstavka 34. člena KZ-1, ki določa, da gre za poskus šele z začetkom izvrševanja naklepnega kaznivega dejanja. To pomeni, da mora storilec z objektivnim, navzven vidnim ravnanjem (vsaj) začeti izvrševati znake kaznivega dejanja in ne zadošča njegova odločitev, da bo storil določeno kaznivo dejanje.
VSRS Sodba I Ips 25398/2014-35Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.10.2015kršitev kazenskega zakona – pranje denarja – zakonski znaki kaznivega dejanjaKaznivega denarja pranja denarja ni brez tako imenovanega predikatnega kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja pranja denarja ne more, s tem ko naj bi izvrševal zakonske znake predhodnega kaznivega dejanja, hkrati tudi prati denarja.
VSRS Sodba I Ips 59294/2010-1806Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.06.2015bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - navidezni idealni stek - načelo konsumpcije - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaOčitek obsojenemu B. B., da je soobsojenca „pripravil“ k določenim, v izreku sodbe sicer konkretno opisanim ravnanjem, ne pove ničesar o tem, kako konkretno in s kako obliko krivde naj bi B. B. izvršil napeljevanje soobsojenca. Napeljevanje je samostojno ravnanje napeljevalca, zato mora biti kot tako tudi opisano in ga ni mogoče konkretizirati z opiso(vanje)m ravnanja napeljevanega. Glede kaznivega dejanja pranja denarja ni mogoče samodejno sklepati, zgolj na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev obsojenčevega razpolaganja z nakazanim mu denarjem, da je pri obsojencu obstajal tudi namen, da bi se na ta način s pranjem prikril izvor tega denarja (ali vsaj zavedanje in privolitev v prikritje izvora).
VSRS Sodba I Ips 30762/2012-60Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.02.2015kršitev kazenskega zakona - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi – obročno odplačilo – pranje denarja - predikatno kaznivo dejanjeSodišče bo določilo obročna odplačila in rok odplačila odvzete premoženjske koristi, ki bo daljši od 15 dni, samo v primerih, ko bodo obdolženec oziroma drugi prejemniki koristi to zahtevali in za takšno odločitev sodišču ponudili tudi določene dokaze.Ko je storilec spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja, se mu odvzame le premoženjsko korist, pridobljeno s storitvijo predikatnega kaznivega dejanja. Sodišče bo odvzelo premoženjsko korist, če bo spoznalo obdolženca za krivega storitve kaznivega dejanja pranja denarja le takrat, ko ta ni bil spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja, ali pa takrat, ko je s pranjem denarja protipravno pridobljeno premoženjsko korist še povečal.
VSRS Sodba I Ips 34715/2010-81Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.08.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - pranje denarjaKaznivo dejanje velike tatvine je bilo dokončano s trenutkom, ko so bili z uspešnim vdorom v bančno aplikacijo NLB iz TRR oškodovanca nakazani zneski na račun obsojenca in njegove matere. S tem trenutkom so namreč neznani storilci s tem negotovinskim denarjem že razpolagali in njihovo ravnanje, ko so tako pridobljene zneske prilaščenega denarja nakazali na omenjena računa obsojenca in njegove matere, je bilo že ravnanje v okviru zakrivanja izvora tega denarja.
VSRS Sodba I Ips 75110/2010-103Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.07.2014kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaZa ugotovitev obstoja predikatnega (predhodnega) kaznivega dejanja, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja (pridobitev denarja, ki je predmet nadaljnjega pranja s kaznivim dejanjem) ni potrebno, da bi bil znan in procesuiran njegov storilec, temveč zadošča opredelitev objektivnih dejstev njegove izvršitve.
Sodba I Ips 36893/2010-423Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.03.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde - predobravnavni narok – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – pranje denarja - odločba o kazenski sankcijiV okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.
Sodba I Ips 59865/2010-102Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.01.2014kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - pranje denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - prikrivanjeBesedilo 252. člena KZ in 245. člena KZ-1, da kaznivo dejanje pranja denarja stori, kdor s pranjem prikrije ali poskusi prikriti izvor denarja ali premoženja, pomeni, da je pri pranju denarja (vsaj pri tistih izvršitvenih ravnanjih, ki se delno prekrivajo z objektivnimi znaki kaznivega dejanja prikrivanja) treba ugotavljati dodaten subjektivni element - storilčev odnos do učinkov oziroma posledic njegovega ravnanja. Poleg tega, da se mora storilec zavedati, da premoženje izvira iz kriminalne dejavnosti, se mora hkrati tudi zavedati, da bo s tem, kar bo naredil, prikril izvor oziroma otežil odkrivanje izvora premoženja, in na takšno posledico pristane.
Sodba I Ips 60793/2011-644Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.01.2014kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pranje denarja – zakonski znaki kaznivega dejanja - prikrivanje – odločba o kazenski sankcijiRazlikovanje med kaznivim dejanjem prikrivanja po 217. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem pranja denarja po 245. členu KZ-1 je bistveno za obravnavanje storilcev kaznivih dejanj: če storilec predhodnega (premoženjskega) kaznivega dejanja po storitvi kaznivega dejanja izpolni zakonske znake prikrivanja, bo zaradi razmerja navideznega realnega steka (naknadno nekaznivo ravnanje) storil le predhodno kaznivo dejanje; če storilec predikatnega kaznivega dejanja po storjenem kaznivem dejanju ne prikriva le protipravno pridobljene premoženjske koristi, temveč poizkuša z določeno aktivnostjo zakriti njen izvor, pa bo lahko spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja.Šele, če je storilčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju taka, da po subjektivni (zavedanje storilca, da je njegovo ravnanje namenjeno temu, da se zakrije izvor nezakonito pridobljenega premoženja) in objektivni plati (običajno gre pri pranju denarja za večje,...
Sodba I Ips 26561/2011-221Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.01.2014preiskava – zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pranje denarjaSodišče je v izpodbijanem sklepu presodilo, da so v opisu kaznivega dejanja podani elementi kaznivega dejanja pranja denarja (v nasprotnem primeru bi zahtevo za preiskavo zavrnilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 181. člena ZKP), vendar pa je ugotovilo, da državno tožilstvo ni predložilo dokazov, da bi obdolženci storili očitano kaznivo dejanje (da denar izvira iz kaznivega dejanja), zaradi česar je zahtevo za preiskavo, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, zavrnilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 181. člena ZKP.
Sodba I Ips 308/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.09.2010bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - zahteva za izločitev - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija – pranje denarja – pravna opredelitev - izključen kazenski pregon - postopek za izročitev – načelo specialnosti - odločba o kazniStorilec kaznivega dejanja pranja denarja je lahko tudi oseba, ki je storila predhodno kaznivo dejanje oziroma bila pri tem udeležena (tako imenovana dvojna kaznivost storilca in udeleženca predhodnih kaznivih dejanj tudi za pranje denarja).
Sodba I Ips 217/2005Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.10.2005glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - pranje denarja - predhodno kaznivo dejanjeDoločba 3. odstavka 307. člena ZKP ne zahteva, da bi ob ostalih izpolnjenih pogojih obdolženec moral biti zaslišan na kakšnem prejšnjem naroku za glavno obravnavo, da bi se lahko opravila glavna obravnava v njegovi nenavzočnosti, ampak je ta zakonski pogoj izpolnjen tudi, če je bil obdolženec zaslišan v preiskavi. Ker je iz izreka in obrazložitev izpodbijanih sodb razvidno, da so bili obdolženci oproščeni obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, ker ni bilo dokazano, da bi zaseženi denar izviral iz davčne zatajitve in organizirane goljufije pri piramidnih igrah ter da bi obdolženci prikrivali izvor tega denarja, kršitev določbe 252. člena KZ na način iz 1. točke 372. člena ZKP ni podana. Bila bi le v primeru, če bi sodišče izreklo oprostilno sodbo na podlagi 1. točke 358. člena ZKP in jo tudi utemeljilo z razlogi, zaradi katerih je štelo, da dejanje, za katero so bili obdolženci obtoženi, ni kaznivo dejanje.
Sodba I Ips 297/2003 in I Ips 83/2004Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.03.2004kazniva dejanja zoper gospodarstvo - pranje denarja - druga prepovedana dejavnost - kaznivost storilca predhodnega kaznivega dejanja - zaseg predmetov - vrnitev zaseženih predmetov - vrnitev denarnih sredstevSedaj veljavne določbe 252. člena KZ (spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 23/99) inkriminirajo pranje denarja, ki izvira iz kaznivih dejanj. Šele s temi spremembami je kaznivost pranja denarja bila razširjena na vsa predhodna kazniva dejanja, iz katerih izvira denar ali premoženje. Glede na določbe 252. člena KZ-95, ki niso predpisovale dvojne kaznivosti, obtoženca, ki se jima očita storitev predhodnih kaznivih dejanj, ne moreta odgovarjati za kaznivo dejanje pranja denarja. Z odredbo, izdano na podlagi 224. člena ZKP, je mogoče odločiti samo o vrnitvi zaseženih denarnih sredstev v nominalnem znesku ne pa tudi o obrestih.

Izberi vse|Izvozi izbrane