Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 201cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTc=
 OdločbaDatumJedroInstitut
Sodba I Ips 65/200720.09.2007O zagovornikovem sklicevanju na konkretno sodno prakso prvostopenjskih sodišč se pritožbeno sodišče ni dolžno opredeliti, saj se navedeno ne nanaša na odločilna dejstva.

bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - sodna praksa - zavrnitev dokaznega predloga - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - naklep
VSRS Sodba I Ips 28451/2013-6713.11.2015Kaznivo dejanje poslovne goljufije, v obliki kot se očita obsojencu, je dokončano, ko zaradi goljufivega ravnanja storilca za drugo stranko nastane premoženjska škoda. V obravnavanem primeru je škoda banki nastala, ker ločitvena pravica banke v stečajnem postopku ni bila priznana zaradi ravnanja obsojenca, ki je zastavljeni stroj odsvojil tretji osebi. Lastna aktivnost oškodovane banke, ki je svojo terjatev do obsojenčeve družbe kasneje odstopila tretji osebi, pridobiteljici zastavljenega stroja, in bila s strani te osebe delno poplačana, pomeni ravnanje oškodovanca po dokončanju kaznivega dejanja.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev odločbe instančnega sodišča - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
VSK Sodba II Kp 18565/201209.03.2017Ni pomemben predlagani dokaz z izvedencem finančno računovodske stroke, da je družba P. d.o.o. imela dovolj sredstev na razpolago za plačilo spornih terjatev obeh oškodovancev. Če bi bilo to res, bi namreč obtoženca to lahko izkazala z izpolnitvijo svoje obveznosti do obeh oškodovancev, predvsem pa njunega dejanja ne omaja bilančni prikaz stanja.

Zagovornica sodišču prve stopnje očita, da se v konkretnem opisu dejanskega stanja mešajo znaki dveh izvršitvenih oblik in sicer „ali preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali bodo mogle biti izpolnjene“. Pritožbeno sodišče v opisu dejanskega stanja kaznivega dejanja ne vidi nobenega nasprotja, ki bi zahtevalo poseg v izrečeno sodbo.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv opis - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
VSM Sodba II Kp 11153/201710.01.2019Opis kaznivega dejanja, ki izhaja iz izreka izpodbijane sodbe namreč v abstraktnem delu vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi uresničitev zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je mogoč sklep, da gre pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest, da se je kljub danim zavezam in obljubam, da bodo naročene storitve po izdanih računih plačane, zavedal, da obveznosti ne bodo mogle biti oziroma ne bodo izpolnjene.
Obdolženec je kljub tako slabemu finančnemu stanju, katerega se je dobro zavedal, tudi po 3.3.2016 vse do 16.6.2016 pri oškodovani družbi še naprej naročal storitve in z oškodovano družbo posloval na enak način kot do tedaj, kar pomeni, da se je zavezal, da bo oškodovani družbi naročene storitve tudi plačal, čeprav je vedel, da storitev zaradi slabe finančne situacije, ne bo mogel poravnati. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno...
bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice do obrambe - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - poslovna goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - preslepitev - eventualni naklep
Sodba I Ips 47016/2010-9717.10.2013Pri sklepanju pogodbe kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi ob sklenitvi takšnega posla posebej in izrecno zatrjeval, da bo svojo obveznost izpolnil in to še toliko manj takrat, kadar je izrecno naveden rok za izpolnitev.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - načelo dispozitivnosti
VSL Sodba II Kp 3704/201418.05.2017Postopek osebnega stečaja ne predstavlja okoliščine, ki bi izključevala določitev posebnega pogoja povrnitve škode v pogojni obsodbi. Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje za terjatve z naslova obveznosti po posebnem pogoju v pogojni obsodbi.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - pogojna obsodba - posebni pogoj - povrnitev škode - določitev posebnega pogoja - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - sprememba sodbe
VSRS Sodba I Ips 93283/201021.09.2017S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih lahko zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.

Navedbe v opisu dejanja, da se je obsojenec "dogovoril za obliko in pogoje poslovanja" in da je "vsakokrat obljubljal redno plačilo", ob kasnejši (delni) neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, po presoji Vrhovnega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja sicer navedeno, da je obsojenec (pri sklenitvi in izvajanju pogodb) preslepil drugega s prikazovanjem, da...
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - obljuba plačila - poslovno sodelovanje - neizpolnitev pogodbenih obveznosti
VSL Sklep II Kp 31156/201721.02.2018Zgolj obljuba plačila po opravljeni storitvi na zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije.poslovna goljufija - preslepitev - konkretizacija zakonskega znaka - odstop od sodne prakse - obljuba plačila - pogodbena obveznost - naročilo storitev - opis kaznivega dejanja - opravljena storitev
VSM Sklep II Kp 37106/201519.10.2017Razlika med dokazanostjo kaznivega dejanja in protispisnostjo razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi.kaznivo dejanje - očitek protispisnosti - nedokazanost - poslovna goljufija - predmet pritožbenega preizkusa - vsebina zapisnika - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznega predloga - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
VSRS Sodba I Ips 39417/201410.05.2018Predsednica senata v povezani kazenski zadevi dokazov ni izvajala in jih zlasti tudi ni ocenjevala, ni podana zatrjevana kršitev ZKP po 2 in 1. točki 420. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 371.člena ZKP.

Z umestitvijo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja v 54. člen KZ-1, pa je uporaba tega instituta v primeru, ko iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da je obsojeni več kaznivih dejanj zoper premoženje izvršil na način, da jih je šteti kot enotno dejavnost in je pri tem ravnal iz koristoljubnosti ali oškodovanih nagibov, obvezna.
bistvene kršitve določb postopka - izločitev sodnika - nepristranskost - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki - nadaljevano kaznivo dejanje - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
VSL Sodba II Kp 6409/201713.01.2021V zvezi z znakom lažnega prikazovanja oziroma prikrivanja dejstev kot preslepitve je treba pojasniti, da navedeno že pojmovno terja védenje storilca, da dejstvo ni tako kot ga prikazuje oziroma prikriva, kar posledično pomeni tudi obstoj zavedanja, da zaradi neresničnih predstav kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. V nasprotnem primeru tako ni mogoče govoriti o prvini lažnosti in s tem tudi ne o preslepitvi.

Preslepitev kot abstrakten in pomensko odprt pojem mora biti tako kar se da natančno opredeljena, pri čemer mora opis vsebovati tudi zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. Takšna konkretizacija preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, pri čemer navajanje zgolj abstraktnih zakonskih znakov, tudi ob njihovi povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno neizpolnitev pogodbenih obveznosti, ne more zadoščati. Prav...
poslovna goljufija - preslepitev - grožnja - strah - obarvani naklep - opis kaznivega dejanja - goljufiv namen - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Pravnik, št. 9-10/2020, str. 635 31.10.2020

Inkriminacija poslovne goljufije po 228. členu KZ-1: odvečna ali celo neskladna z načelom lex certa?

poslovna goljufija - goljufiv namen - naklep - lex certa - izvršitvena ravnanja - zatajitev - goljufija - primerjalno pravo - sodna praksa
Sodba I Ips 494/200812.03.2009Krog storilcev kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234.a členu KZ je omejen na osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. V konkretnem primeru je obsojenec, ki je kot samostojni podjetnik z oškodovanci sklepal pogodbe (o posredovanju delovne sile, torej pri opravljanju storitev na trgu), s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja.

kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost - samostojni podjetnik - prekršek - izpolnitev obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
VSL sodba VI Kp 46161/201306.10.2016Zaveza plačati račune za dobavljeno blago ne konkretizira subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Dejstvo, da obtoženec ni plačal dobavljenih izdelkov, v ničemer ne presega neizpolnitve civilnopravne obveznosti, tj. ne konkretizira obtoženčevega preslepitvenega namena ob sklenitvi in izvajanju pogodbe.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo po samem zakonu - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe - oprostilna sodba
VSRS Sodba I Ips 5268/2010-18806.10.2016Čas sklenitve pogodbe ni odločilno dejstvo, zato obtožba s sodbeno ugotovitvijo tega dejstva ni mogla biti prekoračena. Objektivna istovetnost sodbe z obtožbo se namreč ne nanaša na vsa z obtožbo zatrjevana in s sodbo ugotovljena dejstva, temveč le na konkretna dejanska stanova obtožbe in sodbe, ki sta praviloma zajeta v opisu dejanja v izreku obtožnega akta in sodbe.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - odločilna dejstva - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sprememba obtožbe - nasprotje v izreku sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - poslovna goljufija
VSRS Sodba I Ips 8390/2012-44623.02.2017Kakšna je bila poslovna povezanost med H. S. ter gospodarskima družbama K. in S. oziroma kako je poslovni sistem deloval navznoter (v njihovem medsebojnem odnosu), je tudi po presoji Vrhovnega sodišča glede na opis nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije povsem irelevantno. Pomembno je namreč to, kako sta H. S. oziroma obsojenec kot njen direktor ravnala navzven, to je v odnosu do posameznih komitentov, ki so ji zaupali svoje prihranke oziroma denarna sredstva.

Najmanj 86% izpostavljenost H. S. v odnosu do gospodarskih družb K. in S., ki je močno presegala mejo še dopustne odvisnosti nasproti povezanim družbam, nedelovanje sistema, neustreznost zavarovanj ter insolventnost obeh družb so dejstva, ki so v povezavi z drugimi okoliščinami relevantna z vidika očitkov glede nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije. Gre za tista zamolčana dejstva, ki obdolženčeva intenzivna oglaševanja, med drugim, o visoki donosnosti, likvidnosti, 100% varnosti...
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o odločilnih dejstvih - povezane gospodarske družbe - notranja razmerja - razmerja do tretjih oseb - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nadaljevano kaznivo dejanje - poslovna goljufija
VSM Sodba II Kp 19624/201628.11.2018Opis ne izkazuje kakršnegakoli kazensko pravno relevantnega postopanja obdolženca v smislu preslepitve predstavnikov oškodovane zavarovalnice, zato ravnanje obdolženca, kot je opisano, nima vseh zakonskih znakov očitanega mu kaznivega dejanja in gre samo za neizpolnitev civilne zaveze.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zavarovalno zastopanje - kršitev pogodbenih obveznosti - neizpolnitev obveznosti - načelo zakonitosti
VSL Sodba II Kp 19209/201529.08.2017Sodišče mora ob določanju tako splošnega, kot tudi posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe slednja določiti tako, da ob vseh ugotovljenih okoliščinah še vedno sledi namenu pogojne obsodbe, ki se kaže v tem, da se že z izrekom opozorilne sankcije pri obtožencu doseže, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Z določanjem dodatnega pogoja, za katerega je ugotovljeno, da ga obtoženec ne bo mogel izpolniti niti v celotni preizkusni dobi, še manj pa v krajšem roku od le-te, bi bil izničen namen pogojne obsodbe kot takšne.

Kot protipravna premoženjska korist se obravnava vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. V obravnavani zadevi pa je premoženjsko korist pridobila tedaj še obstoječa gospodarska družba in ne obtoženec sam kot fizična oseba. Sama okoliščina, da je bil obtoženec zastopnik in hkrati eden od dveh družbenikov te gospodarske družbe (ki je prenehala in je že izbrisana iz sodnega registra),...
pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - pogojna obsodba s posebnim pogojem - poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - pridobitev protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - gospodarska družba - družbenik - fizična oseba
Sodba I Ips 266/200713.12.2007Storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe; v teh primerih so kazniva dejanja lahko storjena le navzven, napram upnikom, ne pa navznoter, z lastnim okoriščanjem. V primeru družbe z omejeno odgovornostjo pa okvir kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic obsega tudi notranja razmerja v družbi, kjer le izjemoma lahko pride do nekaznivega prenosa sredstev.

oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu
Sodba I Ips 228/200601.03.2007ZKP ne predpisuje, da mora sodišče poučiti obtoženca, da lahko zahteva preložitev obravnave za pripravo obrambe zaradi spremembe obtožbe.

S prikrivanjem plačilne nezmožnosti, s tem pa tudi namena, da naročenega ne bo plačal, storilec uresniči zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234. a členu KZ.

prekoračitev obtožbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba obtožbe - poslovna goljufija - pravice obrambe - zaslišanje obdolženca - identiteta med obtožbo in sodbo - čas za pripravo obrambe - pouk o pravici do zagovornika - zagovornik pravne osebe - zagovornik obdolženca

Izberi vse|Izvozi izbrane