Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 201cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTQ=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSC Sklep II Kp 47812/201918.08.2020Ker je izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju poslovne goljufije preslepitev drugega, bodisi si s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi s prikrivanjem, da ne bodo, oziroma ne bodo mogle biti izpolnjene, mora torej opis vsebovati konkretna dejstva in okoliščine, ki izkazujejo preslepitveni namen osumljenca pri poslovanju z oškodovancem, kar pa v konkretnem primeru niti iz zahteve za preiskavo, niti iz njene dopolnitve ne izhaja, kajti zgolj pogodbene zaveze, naročila in obljube o plačilih ter neuspešna izvršba same po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve, temveč gre pri tem za okoliščine, ki so tipične za vsa pogodbena civilnopravna razmerja. Iz obravnavanega primera, kot je bilo že pojasnjeno, pa torej izhaja zgolj očitek, da je družba S. d.o.o. tekom poslovnega razmerja poravnala le del svoje obveznosti, obljubljala pa je tudi poplačilo preostanka dolga, pa tega ni storila, takšna dejstva in okoliščine pa ne potrjujejo...poslovna goljufija - preslepitev - prikrivanje - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - opis dejanja
VSL Sklep II Kp 8220/201720.03.2019Predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja (predvsem, če bi bila podrobneje konkretizirana s časovno analizo izvrševanja kaznivih dejanj), izkazuje da je bil izpostavljen način poslovanja za obdolženca običajen in naj bi s takšnim poslovanjem zasledoval pridobitev premoženjske koristi.zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - ugovor zoper obtožnico
VSRS Sodba I Ips 7449/201710.12.2020Preslepitev je v izreku odločbe konkretizirana z navedbo, da se je obsojenec zavedal slabega finančnega stanja, zaradi katerega obveznosti ne bo mogel plačati, tako stanje pa je oškodovani družbi prikril.poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja
VSM Sklep II Kp 15682/202003.03.2021Pritožnik se glede preslepitvenega namena moti, saj po zakonskem opisu navedenega kazniva dejanja, namen ni njegov zakonski znak in v posledici ne nekaj, kar bi bilo treba v izreku posamezne sodne odločbe posebej opisovati ali dodatno konkretizirati. Še zlasti, ker je izkustveno malo verjetno, da bi nekdo ravnal samo zato, da bi drugega preslepil in ne morebiti, da bi z ravnanjem sledil kakšnemu bolj smiselnemu cilju.poslovna goljufija - preslepitveni namen - pritožba zoper sklep o preiskavi - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
VSRS Sodba I Ips 267/201611.02.2021Z navedbo konkretnih okoliščin v opisu dejanja, ki jih je izkustveno mogoče opredeliti kot način poslovanja, ki kažejo na dekapitalizacijo obdolženčevih podjetij na škodo upnikov, je zakonski znak preslepitve, kot ustvarjanja zmotne predstave o okoliščinah posla pri oškodovancu z lažnim prikazovanjem dejstev, v opisu kaznivega dejanja dovolj določno konkretiziran.poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
VSL Sodba II Kp 45947/201512.02.2019Navedba, da je obtoženi kot direktor in solastnik obdolžene pravne osebe najprej poklical oškodovanca in mu naročil, da s svojim avtodvigalom sodeluje pri montaži, nato pa na pomisleke oškodovanca, da mu obdolžena pravna oseba zaradi svoje prezadolženosti ne bo mogla plačati opravljenega dela, slednjemu zagotovil, da mu bo v primeru neplačila s strani obdolžene pravne osebe sam plačal na podlagi cesijske pogodbe z obdolženo pravno osebo ter mu naročil, naj račun izstavi na obdolženo pravno osebo, s čimer je oškodovanca zavedel, da je opravil naročeno delo in izstavil račun, misleč, da mu bo obtoženi slednjega poravnal, česar pa ni storil in tega tudi ni imel namena storiti že na začetku, nedvomno zadosti zahtevi po konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - preslepitev
VSRS Sodba I Ips 46459/201520.05.2021Okoliščina, da nek gospodarski subjekt posluje tako, da ima v nekem obdobju, za katerega je tudi sicer značilna plačilna nedisciplina, težave s plačilno sposobnostjo, ne pomeni nujno, da so imeli njegovi predstavniki pri sprejemanju obveznosti svoje poslovne partnerje namen preslepiti.poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2/2013, str. 14001.01.2013Kvantitativna glosa o kompliciranosti in kopleksnosti gospodarskih kaznivih dejanjposlovna goljufija - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - gospodarska kriminaliteta - legalitetno načelo - interpretativna diskrecija - obvladovanje gospodarske kriminalitete
PP 34/2013, str. 3405.09.2013Sodišča o „dobrih ljudeh, ki so se enkrat spozabili“gospodarska kazniva dejanja - gospodarski kriminal - kriminal belih ovratnikov - poslovna goljufija - zloraba položaja - oškodovanje upnikov
VSL sodba I Cpg 1544/201230.08.2013V nasprotju z določbo 472. člena ZGD-1 zagovarja pritožnica stališče, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za obveznosti družbe. Zato je tudi pravno nevzdržno njeno stališče, da za obveznosti, ki so nastale pred prenosom „lastništva“ odgovarja tisti, ki je bil v času nastanka in dospelosti „lastnik“ družbe.

Ker tožena stranka ni zatrjevala, da naj bi tožeča stranka privolila v to, da naj dolga ne plača tožena stranka pač pa tretji, izjave in dogovori med tretjim in dolžnico o poravnavi dolga upniku, proti njemu nimajo nobenih učinkov.
obveznost plačila - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - prevzem dolga - privolitev upnika
VSM Sodba II Kp 3554/201814.05.2020Iz povzetega opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile obdolženčeve navedbe o tem, da je pošten in resen poslovnež, ki ima določena denarna sredstva v tujini, lažne, niti se mu ne očita, kakršno koli drugo ravnanje oziroma zatrjevanje neresničnih dejstev ali zamolčanje relevantnih dejstev, ki bi pri predstavnici ali direktorju oškodovane družbe (že med izvajanjem posla kot se mu očita) ustvarilo zmoto o namenu obdolženca. Opisane obljube o plačilu, tudi po odobrenem popustu dolgovanega zneska, so zato povsem običajne okoliščine vsakega gospodarskega posla in pomenijo opis zgolj povsem običajnega civilnega razmerja, ki nima znakov očitanega kaznivega dejanja. Predvsem pa, kar je po presoji višjega sodišča bistveno poudariti, opisane obljube obdolženca se nanašajo na čas po zapadlosti terjatve, torej po tem, ko bi (oškodovana) družba svojo terjatev iz tega posla že lahko iztoževala pred sodiščem. Izvajanje pogodbe ali posla pri opravljanju...sprememba izpodbijane sodbe - oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilno pravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodba I Ips 92/200717.04.2008Iz opisa dejanja v izreku sodbe izhaja očitek "preslepitve" kot aktivnega ravnanja obsojenca pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki je imelo za posledico nastanek škode drugemu (kot direktor gospodarske družbe je pri delavcih oškodovanca ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bodo pogodbene obveznosti izpolnjene in naročeno blago plačano, česar pa ni storil in je oškodovano družbo s tem preslepil in zapeljal, da so blago izročili) in so vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije določno navedeni.

bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev
Sodba I Ips 368/200813.11.2008Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno dejanje gre, pri čemer se mora nerazumljivost nanašati na odločilna dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji obtoženčeva krivda.

bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poslovna goljufija
Sodba I Ips 123/200811.12.2008Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234a. člena KZ je tudi zamolčanje dejstva, da je podjetje v postopku redne likvidacije.

bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - družba v postopku likvidacije
Sodba I Ips 73/200108.04.2004Ker je bila v času, ko je obsojenec izvršil kaznivo dejanje, za kaznivo dejanje goljufije predpisana strožja kazen kot v pozneje sprejetem KZ, je sodišče ravnalo v skladu z 2. odstavkom 3. člena KZ, ko je obsojenčevo dejanje kvalificiralo kot kaznivo dejanje goljufije po 2. in 1. odstavku 217. člena KZ in ne po 2. in 1. odstavku 234.a člena KZ, čeprav opis obsojenčevega dejanja ustreza opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije. V tem primeru bi bil namreč zoper njega uporabljen strožji zakon, ki je začel veljati po storitvi kaznivega dejanja.

časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - goljufija - poslovna goljufija - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba I Ips 109/201006.01.2011Čeprav obsojenec pred sklenitvijo pogodbe oškodovanca ni bil dolžan obveščati, da je bil zoper njega vložen predlog za uvedbo stečajnega postopka, je vložitev takega predloga okoliščina, ki v povezavi z drugimi dejstvi, ugotovljenimi v konkretni zadevi, kaže na obsojenčevo slabo premoženjsko stanje oziroma težave z likvidnostjo in s tem tudi na obstoj obsojenčevega goljufivega (preslepitvenega) namena kot zakonskega znaka kaznivega dejanja. Z lažnivim zatrjevanjem, da bo račun plačan v roku, je obsojenec tako preslepil direktorja oškodovanca, da mu je izročil blago, ki ga obsojenec ni plačal.bistvene kršitve določb kazenskega postopa - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitveni namen - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
VSL Sklep II Kp 43018/201821.05.2019Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne).

Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
VSL Sklep II Kp 18980/201711.01.2018Navedba v opisu dejanja, da je obdolženi ob sklenitvi pogodbe zamolčal, da je družba v slabem finančnem stanju zaradi blokade računa družbe, v zadostni meri konkretizira preslepitveni namen obdolženega kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zakonski znaki kaznivega dejanja - blokada računa - slabo finančno stanje
VSL sklep II Kp 29797/201128.01.2015Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.poslovna goljufija - trajnejša nelikvidnost - izvedenstvo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odgovornost pravnih oseb - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodba I Ips 5296/2010-7120.12.2012Kljub zavarovanju položaja oškodovane družbe kot prodajalca s pridržkom lastninske pravice v primeru neizpolnitve kupčeve obveznosti, ne drži, da zaradi neplačila kupnine s strani obsojenca kot kupca družbi ni nastala škoda.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - izpolnitev pogodbe - pridržek lastninske pravice

Izberi vse|Izvozi izbrane