Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 201cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZvcmRlcj1zY29yZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTk=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSL sklep II Kp 8883/201524.08.2016Pri sklepanju pogodb kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi ob sklenitvi (ali izvajanju) pravnega posla izrecno zagotavljal, da bo svoje obveznosti izpolnil, še toliko manj, kadar je nedvomno dogovorjen rok za izpolnitev. Zato ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da opis dejanja ne vsebuje okoliščin, s katerimi je obdolženi pri oškodovani družbi vzbujal lažni vtis, da bodo obveznosti izpolnjene, kar je razvidno tudi iz poenotene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Zavest storilca o lažnivem prikazovanju, da bodo obveznosti izpolnjene, oziroma prikrivanju, da te ne bodo izpolnjene, pa je mogoče še dodatno izpeljati iz nadaljnjih navedb v opisu dejanja, kjer so konkretizirane specifične dejanske okoliščine oziroma obdolženčeva kasnejša ravnanja, ki se jih je lotil, ne da bi prej ali pozneje poskrbel za poplačilo dolga oškodovane družbe. Pri presoji popolnosti...kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - ustavitev kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - civilnopravno razmerje - preslepitev oškodovanca - naknadna objektivizacija namena preslepitve - direktni naklep - ugovor zoper obtožnico - sklep o ugovoru zoper obtožnico - obrazložitev sklepa - ugoditev pritožbi - razveljavitev sklepa
Pravosodni bilten 3/2014, str. 187.15.11.2014Problematika steka pri stečajnem kaznivem dejanjukaznivo dejanje - stek - stečaj - stečajno kaznivo dejanje - stečajna goljufija - poslovna goljufija - namen - goljufivi namen - navidezni stek - realni stek - oškodovanje upnikov - načelo nekaznivosti predhodnega dejanja - izigravanje upnikov - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Pravosodni bilten (PB), št. 2/2021, str. 73 30.06.2021

Pomen motivov pri gospodarskih kaznivih dejanjih

kazniva dejanja zoper gospodarstvo - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - pridobitev premoženjske koristi - pravna teorija - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - direktni (obarvan) naklep - eventualni naklep - kaznivo dejanje pranja denarja - zloraba notranje informacije - jemanje podkupnine - davčna zatajitev - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim ravnanjem - oškodovanje upnikov - poslovna goljufija
Pravosodni bilten 1/2014, str. 31701.01.2014Sodnikove dolžnosti ob zaznavi suma kaznivega dejanja zoper gospodarstvosum kaznivega dejanja - obveznost naznanitve kaznivega dejanja - kazenska ovadba - uradna kazenska ovadba - opustitev ovadbe - gospodarska dejavnost - opravljanje gospodarske dejavnosti - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem - oškodovanje upnikov - davčna zatajitev - oškodovanje javnih sredstev - nevestno delo v službi - listinska kazniva dejanja
VSL Sodba II Kp 37130/201719.10.2020Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča procesni roki v ne nujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 in so začeli teči 1. 6. 2020 upoštevajoč, da je bila zadnja glavna obravnava v tej kazenski zadevi opravljena dne 24. 1. 2020, dne 9. 6. 2020 še ni pretekel 3-mesečni rok, ki bi zahteval, da bi moralo sodišče glavno obravnavo začeti znova. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem kršilo določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP.

Državni tožilec sme na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl pri vložitvi obtožnice. Tožilec lahko spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega...
poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesni rok - kršitev kazenskega zakona - preložitev glavne obravnave - tek rokov - znova začeta glavna obravnava - načelo neposrednosti glavne obravnave - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - drugačno dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja
VSL Sodba II Kp 47846/201226.09.2018Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
VSL Sodba II Kp 39798/201403.09.2020Zavedanje storilca da, kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, je tisti element, ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj iz civilnopravnega razmerja v kaznivo dejanje. To storilčevo zavest je mogoče izpeljati le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve, ki je eden izmed bistvenih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije in predstavlja izvršitveno ravnanje.

Zgolj v opisu zatrjevano obtoženčevo zamolčanje, da je imela njegova družba X. d.o.o. v letu 2012 blokiran bančni račun, ki je bil v oktobru 2012 ukinjen, ob hkratni navedbi, da je imela družba X. d.o.o. v tem času veljavno odprt drug bančni račun ter ob izostanku kakšnih drugih relevantnih okoliščin, izkustveno ne omogoča zanesljivega sklepanja, da obtoženec obveznosti ni nameraval poravnati in je predstavniku oškodovane družbe to zamolčal. Iz izreka...
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretne okoliščine - opravljanje gospodarske dejavnosti - poslovno sodelovanje - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - zamolčanje podatkov - blokada transakcijskega računa - več transakcijskih računov - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - civilnopravno razmerje
VSK sodba Cpg 128/201419.06.20141. Ni dvoma, da državni organi ne morejo preprečiti vseh kaznivih dejanj, prav tako je, gledano za nazaj, vedno možno očitati, da bi državni organi lahko ukrenili še kaj, kar bi pripomoglo k preprečitvi kaznivega dejanja ali zmanjšanju škode in bi jim torej bilo mogoče vedno, ko na koncu dejansko pride do škode zaradi kaznivega dejanja, očitati opustitev dolžnega ravnanja. Odškodninska odgovornost pa ni in ne more biti zastavljena tako široko. Prav zato je merilo protipravnosti neke opustitve predvidljivost negativne posledice (v bistvu je treba ugotoviti, ali je bila vzročna zveza med opustitvijo in nastalo škodljivo posledico predvidljiva). Predvidljivost je potrebno analizirati s časovne perspektive, ko naj bi se protipravno ravnanje dogajalo, in ne na način, za kakšnega se v bistvu zavzema tožeča stranka, ki ukrepe državnih organov ocenjuje ob predpostavki, da bi državni organi že ves čas lahko razpolagali z vsemi informacijami, ki so na koncu pripeljale...trditvena podlaga - dokazno breme - konkretne trditve - opustitev državnih organov - neskrbnost - vlaganje sredstev - forex trgovanje - Ponzijeva shema - Ponzijeva piramida - poslovna goljufija - kaznivo dejanje - obljubljeni dobiček - pooblaščeni posredniki - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost državnih organov - ukrepi državnih organov - protipravnost - predvidljivost negativnih posledic - odškodninska odgovornost države - pristojnost državnih organov - informativni dokaz - dostop do relevantnih informacij
VSK sodba Cpg 127/201419.06.2014Izvajalec plačilnega prometa je lahko odškodninsko odgovoren proti nalogodajalcu le za nepravilno (glede prave osebe in prave vsote) in za nepravočasno izvršitev naloga (prvi odstavek 24. člena ZPlaP). Banke smejo podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jih pridobile po ZPPDFT, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom (prvi odstavek 78. člena ZPPDFT). To pa pomeni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, da četudi bi banka že v času izvajanja spornih transakcij vedela za vse (goljufivost N.M. in družbe R.), kar je znano danes, in bi za to izvedela na podlagi dejavnosti, ki jih nalaga ZPPDFT, bi zaradi omenjene zakonske določbe tega ne smela razkriti tožnikom. Tudi po tedaj veljavnem Zakonu o bančništvu (ZBan-1) je bila v prvem odstavku 214. člena predpisana zaupnost vseh podatkov, dejstev in okoliščin o posamezni stranki, s katerimi banka razpolaga, in to ne glede na način, na katerega je banka pridobila te podatke.trditvena podlaga - dokazno breme - konkretne trditve - neskrbnost - vlaganje sredstev - forex trgovanje - izvajalec plačilnega prometa - Ponzijeva shema - ponzijeva piramida - poslovna goljufija - kaznivo dejanje - obljubljeni dobiček - pooblaščeni posredniki - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost banke - ukrepi banke - protipravnost - predvidljivost negativnih posledic - škodljivo ravnanje - odškodninska odgovornost banke - preprečevanje pranja denarja
Sodba I Ips 51/201114.04.2011Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234. a členu KZ je storjeno tudi v primeru, če storilec pogodbenega partnerja preslepi pri samem izvajanju pogodbe in ne le ob sklepanju posla.bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodba I Ips 11899/2009-20924.08.2011Zakonski znak preslepitve je konkretiziran v lažni zagotovitvi, da bo dobavljeno blago v celoti poravnano, čeprav je obsojenec vedel, da slednje ne bo izpolnjeno.bistvene kršitve določb kazenskega postopka - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba I Ips 40969/2010-7319.09.2013Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vezano na dejansko stanje, kot ga ugotavlja izpodbijana pravnomočna sodba.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pristojnost - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - goljufija - poslovna goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravnik 1-2/2014, str. 8901.01.2014Glosa o interpretacijski diskreciji pri pregonu kaznivega dejanja poslovne goljufijekaznivo dejanje - poslovna goljufija - goljufija goljufivi namen - preslepitveni namenm - privilegirana oblika kaznivega dejanja - načelo sorazmernosti - kvalificirana oblika - objektivni pogoj kaznivosti - premoženjska škoda - premoženjska korist - preslepitev - preslepitev kupcev - lex specialis - prisilna poravnava - stečaj - zamolčanje slabega finančnega stanja - cona kriminalnosti - gospodarska dejavnost - opravljanje gospodarske dejavnosti - sukcesivne dobave - kvazidelikti - naknadno plačilo obveznosti - izvršilni postopek
Sodba I Ips 26379/2010-10807.11.2013Storilec, ki je vedel, da blaga ne bo plačal, pa ga je kljub temu naročil, se ne more sklicevati na nepremišljeno poslovno odločitev nasprotne stranke.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Sodba I Ips 15325/2010-11930.05.2013Vrnjeno v presojo, ali obsojenec že ob sklenitvi pogodbe ni imel namena plačati celotne kupnine in tudi ne v primeru neizpolnitve obveznosti vrniti kupljeno skupaj z odškodnino (po sklenjeni pogodbi nanj lastninska pravica ni prešla).bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice
Sodba I Ips 51407/2010-7009.02.2012Dejstvo, da je obsojenec izpolnil del obveznosti, ki mu je bila določena s prvostopenjsko sodbo, ne vpliva niti na višino premoženjske koristi kot enega od zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja, niti ne na zakonitost oziroma pravilnost obveznosti, ki so bile obsojencu izrečene v okviru pogojne obsodbe.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija
VSC sodba Kp 300/200704.12.2007S tem ko je obt. pri opravljanju gospodarske dejavnosti oškodovanima vseskozi, tudi po tem, ko je zašel v likvidnostne težave katerih obseg je bil takšen da izdobavljenega blaga ni več mogel plačati, trdil da bo blago plačal, je ravnal v goljufivem namenu kar pomeni, da so v njegovem ravnanju podani tako objektivni kot subjektivni znaki očitanih mu kaznivih dejanj.

 

kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - konkreten dejanski stan
VSK sodba III Kp 5961/201328.11.2014Čeprav se je moral sodnik pred predobravnavnim narokom seznaniti z vsebino spisa in dokazi, in si torej tudi na podlagi sprejetega priznanja krivde posameznega obtoženca o zadevi ustvaril mnenje, pa to ne pomeni, da mu ni treba dokazne ocene glede ostalih obtožencev, ki krivde ne priznajo, sprejeti v skladu s 355. členom ZKP, torej, da lahko sodbo opre zgolj na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi in sicer potem, ko je vestno pretehtal vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi takšne presoje sprejel sklep o dokazanosti oziroma nedokazanosti dejstev, in to, kot je bilo že povedano, za vsakega obtoženca posebej. Zato dejstvo, da je sodnik sprejel priznanje krivde glede dveh obtoženk, samo po sebi ne more privesti do zaključka, da iz tega razloga sodnik ne more biti nepristranski glede ostalih obtožencev in da torej nadaljnji kontradiktorni postopek z izvedbo dokazov na glavni obravnavi ne more privesti do drugačnega spoznanja o...bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - sprememba pravne opredelitve - sprememba kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - stečajni upravitelj - upnik v stečajnem postopku - premoženjska korist - pomoč - pranje denarja - vedenje o obstoju umazanega denarja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska sankcija - varnostni ukrep - prepoved opravljanja dolžnosti stečajnega upravitelja - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija - odvzem premoženjske koristi obtožencu - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - sprememba sodbe
Pravosodni bilten (PB) 1/2013, str. 18101.01.2013Računalniška goljufija kot nova oblika tradicionalne goljufijegoljufija - prevara - zakonski znaki kaznivega dejanja - opustitev - napake volje - zmota - računalniška prevara - računalniška goljufija - informacijska goljufija - vrste računalniških goljufij - internet - goljufiva prodaja po internetu - nigerijska prevara - prevara 419 - goljufija z elektronskim prenosom denarja - goljufive investicije - vplivanje na ceno delnic - konvencijska ureditev - kibernetski kriminal - mnenja in nasveti - slovenska zakonodaja - poslovna goljufija - posredna informacijska goljufija - preslepitev - preslepitev informacijskega sistema - velika tatvina - osebni podatki - kraja identitete - kriminal identitete - identitetna goljufija - sodna praksa
Pravosodni bilten 1/2014, str. 15701.01.2014Stečajno kaznivo dejanje (v zakonu in v praksi)kazniva dejanja zoper gospodarstvo - gospodarski kriminal - gospodarska dejavnost - stečaj - stečajni postopek - oškodovanje upnikov - stečajno kaznivo dejanje - kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem - kaznivo dejanje lažnega stečaja - milejši zakon - stečajna goljufija - blanketni predpis - poskus - prostovoljni odstop - dokončano kaznivo dejanje - sklep o začetku stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - osebni stečaj - stečaj zapuščine - odpust obveznosti - udeležba - storitev - opustitev - vzročna zveza - krivda - direktni naklep - eventualni naklep - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - poslovna goljufija - zloraba položaja ali pravic - stek - pranje denarja

Izberi vse|Izvozi izbrane