Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 201cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZvcmRlcj1zY29yZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM=
 OdločbaDatumJedroInstitut
PP 24-25/06, priloga VI29.06.2006

Pogodbe o lizingu in njihov odsev v kazenskem pravu
pogodba - lizing - goljufija - poslovna goljufija - zatajitev finančnih obveznosti
PP 46/2013, str. 2628.11.2013O pravnih idealih, alternativah in rešitvahposlovna goljufija - dokazi - varstvo zasebnosti - prikriti preiskovalni ukrepi - čustva v kazenskem postopku
Pravna praksa (PP), št. 10/2020, Priloga12.03.2020

O spremenjeni praksi pri kaznivem dejanju poslovne goljufije

poslovna goljufija - goljufija - sprememba sodne prakse - razlike med kazensko in civilno odgovornostjo - krivda
Sodba I Ips 60/200822.04.2008Državni tožilec sme spremeniti obtožnico tudi na podlagi drugačnega spoznanja glede dejanskega stanja, kot ga je imel ob vložitvi obtožnice in ne le zaradi spremenjenega dejanskega stanja na podlagi novih, na glavni obravnavi izvedenih dokazov.

bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - pravice obrambe - presoja navedb pritožbe - poslovna goljufija
Sodba I Ips 84/200911.06.2009Pri gospodarski dejavnosti ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb.

kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost
Sodba I Ips 270/200426.05.2005Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.

V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - preslepitev - gospodarska dejavnost - opis kaznivega dejanja
VSRS Sodba I Ips 52304/201223.11.2017Po določbah ZKP mora biti dejanje že v tenorju obtožnice (2. točka drugega odstavka 269. člena ZKP) in nato v izreku sodbe (četrti odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZKP) do te mere določno opredeljeno, da je že na podlagi opisa mogoče ugotoviti, da obdolžencu očitano dejanje predstavlja uresničitev zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Takšna zahteva izhaja tudi iz načela zakonitosti. Tako tudi konkretizacija zakonskega znaka preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, saj šele to dejstvo ravnanju storilca daje jasen kazenskopravni značaj (preslepitve). Brez navedbe konkretnih dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da so izjave dolžnika prazne in neresnične (lažne) ali na prikrivanje okoliščin, ki so pomembne za izpolnitev obveznosti na strani dolžnika, življenjski primer ostaja na polju civilnopravne (nekaznive) neizpolnitve obveznosti.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
VSRS Sodba I Ips 24809/2010-14317.09.2015Iz besedila določbe 234.a člena KZ je jasno razbrati, da se zgolj za storilca zahteva pogoj opravljanja gospodarske dejavnosti, medtem ko se za drugo pogodbeno stranko oziroma drugo osebo, ki jo storilec preslepi, ta pogoj ne zahteva. Ali tudi ta oseba opravlja gospodarsko dejavnost, za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija
VSC sodba II Kp 11662/201324.01.2017Ni dolžnost oškodovanca oziroma oškodovane družbe, da ponujeno cesijo oziroma asignacijo sprejme in podpiše, še zlasti ob pomislekih glede izpodbojnosti posla in realne nevarnosti, da tudi od cesionarja oziroma asignata ne bo mogoče izterjati dolgovanega zneska. Prvostopenjsko sodišče je, glede na ugotovljene premoženjske razmere, prišlo do spoznanja, da gre obtoženko oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da obtoženka naloženega dodatnega pogoja objektivno ni zmožna izpolniti, kar posledično postavi pod vprašaj smiselnost izrekanja kazenske sankcije opozorilne narave.poslovna goljufija - ponujena cesija - asignacija - dodatni pogoj - denarna socialna pomoč
VSM sklep II Kp 65621/201216.02.2017Pritožbi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da v izreku sodbe opisano dejanje nima zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1.

- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ne more biti podana z navedbo v sodbi, da je obdolženec kaznivo dejanje smiselno priznal, ker priznava dolg do oškodovane družbe.

- Pritožba nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je bila obtožnica 8. 9. 2016 modificirana.

- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana niti zaradi odločitve sodišča, da v obsodilni sodbi obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, naloži pa mu izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.

- Priznavanje...
poslovna goljufija - priznanje obstoja dolga - priznanje storitve kaznivega dejanja - bistvene kršitve določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
VSM sklep II Kp 361/201712.04.2017Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.poslovna goljufija - zahteva za preiskavo - nesoglasje preiskovalnega sodnika - zahteve ni vložil upravičen tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo
VSM Sodba II Kp 28978/201724.10.2018Preslepitev in preslepitveni namen sta v izpodbijani sodbi določno konkretizirana in opis vsebuje vsa odločilna dejstva, tako da je obdolženki tudi omogočil učinkovito obrambo, sodišču pa pravilno pravno vrednotenje obdolženkinega ravnanja in sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da gre le za civilno pravno razmerje, ki nima zakonskih znakov obdolženki očitanega kaznivega dejanja in da je oškodovanec kazenski postopek izkoristil zgolj za to, da bi mimo izvršilnega postopka prišel do poplačila domnevnega dolga.poslovna goljufija - preslepitveni namen - blokada računa - prezadolženost družbe - delo na črno
VSL Sklep VII Kp 10596/201812.09.2018V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak preslepitve ni zadostno konkretiziran. Izostala je namreč navedba dejanskih okoliščin, ki bi zanesljivo in konkretno kazale na osumljenčevo preslepitev, to je na njegovo zavedanje, da dogovorjene oziroma obljubljene obveznosti ne bodo plačane.poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
VSM Sodba II Kp 8593/201826.03.2019Inkriminirana je preslepitev drugega, do katere lahko pride pri sklenitvi pogodbe ali pri izvajanju pogodbe kot dvostranskega pravnega posla.
V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vsa ravnanja, ki se očitajo obdolžencu v okviru preslepitvenega ravnanja nastopila šele po sklenitvi posla, torej ob izvajanju posla.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - oprostitev obtožbe
VSC Sklep III Kp 29677/201505.02.2019Drži sicer, da so bila kazniva dejanja, zaradi katerih je bila obsojenka že predkaznovana, storjena v letih 2011 do 2013, kot tudi, da inkriminirani čas kaznivega dejanja v postopku IV K 17543/2016, glede katerega je obtožnica še v fazi vročanja, prav tako datira v obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 3. 2013 in da iz poročila PP izhaja, da obsojenka po letu 2015 ni bila več obravnavana pri organih odkrivanja za storitev morebitnega kaznivega dejanja. Vendar pa prvostopno sodišče slednjih okoliščin nikakor ni spregledalo, kot to neutemeljeno trdi pritožba. Nasprotno, v izpodbijanem sklepu (točka 17) je kronološko povzelo čas izvršitve kaznivih dejanj, ki nedvomno izkazuje, da je obsojenka v navedenem obdobju permanentno izvrševala istovrstna kazniva dejanja in da tudi dve predhodno izrečeni pogojni obsodbi z daljšo preizkusno dobo nista dosegli svojega namena, kar nedvomno dokazuje specifičen način obsojenkinega delovanja v preteklosti in brez dvoma ponuja zanesljiv zaključek...ponovitvena nevarnost - izvrševanje kazenskih dejanj - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni - poslovna goljufija
VSRS Sodba I Ips 65939/2010-30218.06.2015Odločba pritožbenega sodišča je namenjena strankam, ki poznajo izpodbijano sodbo kot tudi svojo pritožbo ter pritožbo nasprotne stranke, zato je odveč v obrazložitvi navajati vsebino sodbe sodišča prve stopnje in vsebino pritožbe, seveda pa mora biti odločitev sodbe pritožbenega sodišča argumentirana, logična in prepričljiva.presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja
VSM Sodba II Kp 5796/201617.10.2017Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje poslovne goljufije iz člena 228/I KZ-1. Ker v obravnavani zadevi izrek napadene sodbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, ki skupaj s konkretnim delom opisa predstavlja celoto, zato ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja kot izhaja iz izreka napadene sodbe zadosti konkretiziran, zato je bila obdolžencu tudi dana možnost učinkovite obrambe. Sicer pa je povedati, da z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki jih pritožnica skuša prikazati kot kršitev kazenskega zakona, ko se sklicuje na krivdo obdolženca in opozarja, da se obdolžencu goljufiv namen ne očita pri izvajanju posla, ampak pri sklenitvi posla, graja dejansko stanje, ki ga...poslovna goljufija - zakonski znaki - goljufiv namen ob sklenitvi posla - opis kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
VSRS Sodba I Ips 3704/201415.03.2018Uvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal redno plačilo.

V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto.
poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov
VSM Sodba II Kp 22454/201517.04.2018Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je preslepitev drugega (s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene), to pa pomeni, da se navedeno kaznivo dejanje lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in v opisu kaznivega dejanja mora biti ta druga oseba personalizirana, torej mora biti navedeno, koga je preslepil, pri čemer lahko preslepi le fizično osebo. Pritožba ima prav, ko trdi, da je za izvršitev navedenega kaznivega dejanja bistvena povzročitev zmote pri oškodovancu (ali pri osebi, ki je pri oškodovancu zaposlena), in da so v zmoti lahko le fizične, ne pa pravne osebe oziroma gospodarska družba, ki naj bi bila oškodovana, iz opisa obravnavanega dejanja pa ni razvidno, kdo je ta fizična oseba, pri kateri naj bi obdolženec (po pri njem zaposleni M.Ž.) povzročil zmotno prepričanje, da je naročilo storitve zunanjega...poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - obljuba plačila
VSM Sodba II Kp 9652/201310.10.2018Dogovor za obliko in pogoje poslovanja ter vsakokratno obljubljanje plačila ob kasnejših neizpolnitvi obveznosti, po spremenjeni sodni praksi, samo zase ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve.preslepitev - konkretizacija zakonskih znakov - poslovna goljufija - preslepitveni namen - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja

Izberi vse|Izvozi izbrane