Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 201cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSL sklep II Kp 7786/201421.01.2016Iz opisa dejanja v obtožbi mora biti razvidno, katere okoliščine je obdolženec lažno prikazoval ali jih prikrival in s tem preslepil oškodovanca, ter v čem je bil njegov preslepitveni namen. Opis, da izdanih dobavnic obdolženec ni bil poravnal niti se ni odzval na opomine in zneska ni poravnal v treh obrokih, kot se je naknadno zavezal, izvršba pa je bila neuspešna zaradi plačilne nezmožnosti, ki je nastopila tri leta po zapadlosti zadnje dobavnice, ne zadošča. Pomanjkljivosti v opisu ne morejo biti sanirane z morebitno vsebino dokaznega gradiva, iz katerega izhaja več kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja v obtožnem dispozitivu.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - preslepitev - preslepitveni namen
VSRS Sodba I Ips 25746/2013-6914.01.2016Storilec kaznivega dejanja poslovne goljufije je lahko vsakdo, ki dejansko opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na status.poslovna goljufija - gospodarska dejavnost
VSRS Sodba I Ips 28451/2013-6713.11.2015Kaznivo dejanje poslovne goljufije, v obliki kot se očita obsojencu, je dokončano, ko zaradi goljufivega ravnanja storilca za drugo stranko nastane premoženjska škoda. V obravnavanem primeru je škoda banki nastala, ker ločitvena pravica banke v stečajnem postopku ni bila priznana zaradi ravnanja obsojenca, ki je zastavljeni stroj odsvojil tretji osebi. Lastna aktivnost oškodovane banke, ki je svojo terjatev do obsojenčeve družbe kasneje odstopila tretji osebi, pridobiteljici zastavljenega stroja, in bila s strani te osebe delno poplačana, pomeni ravnanje oškodovanca po dokončanju kaznivega dejanja.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev odločbe instančnega sodišča - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
VSK Sodba II Kp 8390/201212.11.2015To, da je obtoženec vse tri družbe personalno obvladal pa še ne pomeni, da družbe medsebojno niso mogle poslovno sodelovati. Res je sicer, kar v svoji pritožbi navaja zagovornik, da je izvedenec izpovedal, da če bi vsi akterji oz. vse povezane družbe medsebojno izpolnjevale obveznosti, kakor so bile zastavljene, bi sistem deloval in do težav ne bi prišlo. Vendar pa je potrebno v zvezi s tem povedati, da predmet obsodilnega dela sodbe ni delovanje sistema kot takega oziroma ustreznosti ali neustreznosti poslovnih odločitev povezanih družb med seboj, temveč odnos navzven, do posameznih oškodovancev, ki so na podlagi pogodb o vezavi depozitov, certifikatov in blagajniških zapisov o sredstvih, deponiranih pri hranilnici, le tej zaupali svoje prihranke oz. sredstva.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - obvestilo obdolžencu o preiskovalnih dejanjih - poslovna goljufija - zloraba položaja ali pravic - povezane družbe - odvisne družbe - obarvani naklep - bančna dejavnost - insolventnost - premoženjskopravni zahtevek
VSRS Sodba I Ips 51408/2010-16312.11.2015Zastaranje kazenskega pregona se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, čeprav se v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo oziroma korist, in se je storilec zavedal ali hotel, da nastane taka posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - nadaljevano kaznivo dejanje - poslovna goljufija
VSL sodba II Kp 47962/201122.10.2015V zadevi ne gre le za poslovno tveganje neizpolnitve pogodbe brez izpolnitve zakonskih znakov kaznivega dejanja v posledici nelikvidnosti družbe C. d.o.o. oziroma za rezultat plačilne nediscipline v času gospodarske krize v gradbeništvu, saj je izveden dokazni postopek take obrambne trditve z zanesljivostjo ovrgel. Ker pritožbeno sodišče sprejema stališče izpodbijane sodbe, da je obtoženi razpolagal z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo terjatev oškodovanca oziroma je imela družba C. d.o.o. v kritičnem obdobju več prilivov kot odlivov, je brezpredmetno pritožbeno zagotavljanje, da je družba C. d.o.o. najprej poravnavala terjatve, ki so zapadle najprej, pa tudi sicer te navedbe pritožnikov niso z ničemer izkazane, vključno s trditvami, da je bilo treba upoštevati zlasti pravice delavcev.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - direktni naklep - premoženjsko stanje prve osebe - nelikvidnost - goljufivi namen - nesolventnost - postavitev izvedenca - kršitev pravic obrambe - premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - posebni pogoj v pogojni obsodbi - zavrnitev pritožbe
VSL sodba III Cp 2379/201523.09.2015V opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije toženca v izreku kazenske sodbe je določena tudi višina premoženjske škode, ki je tožeči stranki nastala, zato je bilo sodišče prve stopnje tudi pri ugotavljanju višine škode, ki jo je toženec povzročil tožeči stranki, vezano kazensko sodbo.

Tožeča stranka je utemeljevala temelj in višino tožbenega zahtevka na podlagi kazenske sodbe.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - poslovna goljufija - zastaranje stranske terjatve - obresti - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju
VSRS Sodba I Ips 24809/2010-14317.09.2015Iz besedila določbe 234.a člena KZ je jasno razbrati, da se zgolj za storilca zahteva pogoj opravljanja gospodarske dejavnosti, medtem ko se za drugo pogodbeno stranko oziroma drugo osebo, ki jo storilec preslepi, ta pogoj ne zahteva. Ali tudi ta oseba opravlja gospodarsko dejavnost, za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija
VSL sodba I Cp 1186/201502.09.2015Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.povrnitev škode - stečaj družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - spregled pravne osebnosti
VSRS Sodba I Ips 65939/2010-30218.06.2015Odločba pritožbenega sodišča je namenjena strankam, ki poznajo izpodbijano sodbo kot tudi svojo pritožbo ter pritožbo nasprotne stranke, zato je odveč v obrazložitvi navajati vsebino sodbe sodišča prve stopnje in vsebino pritožbe, seveda pa mora biti odločitev sodbe pritožbenega sodišča argumentirana, logična in prepričljiva.presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja
VSRS Sodba I Ips 53865/2010-8504.06.2015Obramba ni predložila dokazov, ki bi potrdili zatrjevana dejstva, da je šlo v obravnavanem primeru zgolj za navidezna poslovna razmerja, zaradi česar obsojenec ne bi mogel storiti nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, temveč kvečjemu kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zatajitve finančnih obveznosti. Odločba davčnega organa samo še dodatno potrjuje očitek iz obtožnice, da je obsojenec prejel denar za storitve, ki jih ni opravil in se s tem okoristil na račun oškodovanih družb.kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
VSC sklep II Kp 35993/201402.06.2015Krajevno pristojno je praviloma sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Kraj storitve kaznivega dejanja se opredeljuje po 19. členu Kazenskega zakonika. Kaznivo dejanje je storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja pa je odločilen opis kaznivega dejanja kot izhaja iz obtožnega akta, v konkretnem primeru iz obtožnice. Kot izhaja torej iz povzetega opisa dejanja, se obdolžencema preslepitveno ravnanje očita na naslovu oškodovane družbe. V nadaljevanju opis dejanja v obtožbi zajema tudi okoliščino podpisa pisne kupoprodajne pogodbe z odloženim plačilom za prodajo igralnih avtomatov, vendar ne navaja kraja podpisa te pogodbe. Za določitev kraja storitve kaznivega dejanja in krajevne pristojnosti sodišča, pa glede na zgoraj citirane zakonske določbe, nikakor ne more biti relevanten 8. člen omenjene...krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - podpis pogodbe - poslovna goljufija
VSK sodba II Kp 6852/201214.05.2015Čeprav pritožnika izpostavljata, da ni bilo nobene namere goljufije oziroma oškodovanja ter da sta za delovanje podjetja vložila vse osebno premoženje in premoženje staršev, kar vse so izgubili, vsa ta zatrjevanja v končni posledici ne spreminjajo dejstev, ugotovljenih v tem kazenskem postopku, da sta prikrila oškodovani družbi A. d.o.o. slabo finančno stanje družbe V. d.o.o. in naročila blago, ki ga po dobavi in izstavitvi računov ter njihovi zapadlosti nista plačala.poslovna goljufija - eventualni naklep
VSL sklep I Kp 775/201517.04.2015Ni mogoče pritrditi pritožbi, da ENP ni bil pravilno izpolnjen oziroma da gre v njem za napako. Nobenega dvoma ni, da je v ENP označena rubrika „preslepitev“, kamor spada tudi goljufija, pri čemer pritožbeno sodišče sprejema razloge sklepa, da goljufija obsega vse vrste goljufij (torej tudi t.i. poslovno oziroma poklicno).

Neutemeljen je tudi očitek pritožbe, da v opisu dejanja pod točko III/1 niso opisani zakonski znaki kaznivega dejanja (nobene) goljufije. Opis dejanja namreč obsega očitek, da v 26 primerih (za 26 delavcev) zahtevana oseba socialni blagajni Berlinskega gradbenega obrtnega združenja ni prijavila delavcem izplačanih neto plač, zaradi česar ji je bilo za 787.660,00 EUR zaračunan premajhne prispevek za socialno blagajno. Iz tega zapisa torej izhaja očitek, da naj bi zahtevana oseba dala lažne podatke, oškodovan pa naj bi bila socialna blagajna in ne posamezni delavci. Ni zato mogoče pritrditi pritožbi, da bi v tem primeru lahko šlo...
Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU - obvestilo o seji pritožbenega senata - evropski nalog za prijetje in predajo - preslepitev - goljufija - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - dvojna kaznivost - davčna zatajitev - velika premoženjska korist - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - zastaranje kazenskega pregona - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - enako varstvo pravic
VSC Sodba II Kp 30587/201008.04.2015Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil...
preslepitev - elementi kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija
VSL sodba II Kp 50173/201030.03.2015Pri vsaki spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja sodišče opravi preizkus zastaranja kazenskega pregona, pri čemer, če gre za isti historični dogodek, upošteva vsa pretrganja zastaranja. Državni tožilec je zakonski opis kaznivega dejanja goljufije nadomestil z zakonskim opisom kaznivega dejanja poslovne goljufije, opis dejanskega stanja pa je ostal v okviru istega historičnega dogodka.

Storilec kaznivega dejanja poslovne goljufije je lahko vsakdo, ki je opravljal gospodarsko dejavnost, kot je ta določena v 5. odstavku 126. člena KZ. Ni pomembno, kakšen status je oseba imela, bistveno je, ali je dejansko opravljala gospodarsko dejavnost. Obtoženec je imel, kljub temu, da formalno ni bil lastnik ali direktor, ključno vlogo.
zastaranje kazenskega pregona - modifikacija obtožnega akta - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - goljufija - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost
VSL sklep II Kp 29797/201128.01.2015Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.poslovna goljufija - trajnejša nelikvidnost - izvedenstvo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odgovornost pravnih oseb - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
VSK sodba III Kp 5961/201328.11.2014Čeprav se je moral sodnik pred predobravnavnim narokom seznaniti z vsebino spisa in dokazi, in si torej tudi na podlagi sprejetega priznanja krivde posameznega obtoženca o zadevi ustvaril mnenje, pa to ne pomeni, da mu ni treba dokazne ocene glede ostalih obtožencev, ki krivde ne priznajo, sprejeti v skladu s 355. členom ZKP, torej, da lahko sodbo opre zgolj na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi in sicer potem, ko je vestno pretehtal vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi takšne presoje sprejel sklep o dokazanosti oziroma nedokazanosti dejstev, in to, kot je bilo že povedano, za vsakega obtoženca posebej. Zato dejstvo, da je sodnik sprejel priznanje krivde glede dveh obtoženk, samo po sebi ne more privesti do zaključka, da iz tega razloga sodnik ne more biti nepristranski glede ostalih obtožencev in da torej nadaljnji kontradiktorni postopek z izvedbo dokazov na glavni obravnavi ne more privesti do drugačnega spoznanja o...bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - sprememba pravne opredelitve - sprememba kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - stečajni upravitelj - upnik v stečajnem postopku - premoženjska korist - pomoč - pranje denarja - vedenje o obstoju umazanega denarja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska sankcija - varnostni ukrep - prepoved opravljanja dolžnosti stečajnega upravitelja - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija - odvzem premoženjske koristi obtožencu - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - sprememba sodbe
VSK sodba II Kp 28451/201327.11.2014Nasprotje med zakonskim (abstraktnim) opisom kaznivega dejanja, ki ni nujna sestavina izreka, in konkretnim opisom ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kajti ta je podana samo takrat, ko se nasprotja nanašajo na odločilna dejstva. Očitana kršitev tako ni podana.

Sodišče sme zavrniti dokaze, za katere oceni, da niso potrebni za pravilno odločitev, ker niso v relevantni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, ali ker ni verjetno, da bodo izključili obstoj pravno pomembnih dejstev.
poslovna goljufija - abstraktni opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - naklep - odločilno dejstvo - prosta presoja dokazov
Pravosodni bilten 3/2014, str. 187.15.11.2014Problematika steka pri stečajnem kaznivem dejanjukaznivo dejanje - stek - stečaj - stečajno kaznivo dejanje - stečajna goljufija - poslovna goljufija - namen - goljufivi namen - navidezni stek - realni stek - oškodovanje upnikov - načelo nekaznivosti predhodnega dejanja - izigravanje upnikov - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti

Izberi vse|Izvozi izbrane