<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Kazenski oddelek

VSL Sklep VII Kp 23728/2014
ECLI:SI:VSLJ:2019:VII.KP.23728.2014

Evidenčna številka:VSL00030578
Datum odločbe:03.12.2019
Senat, sodnik posameznik:Maja Baškovič (preds.), Katarina Turk Lukan (poroč.), Igor Mokorel
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj

Jedro

Sodišče prve stopnje ni ustrezno razmejilo med ravnanji obsojenca pred začetkom postopka osebnega stečaja in ravnanji po začetku postopka, ampak je izhajalo iz zmotne predpostavke, da se od obsojenega pričakuje poplačilo obveznosti iz posebnega pogoja tudi v času postopka osebnega stečaja. Obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanci v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot poseben pogoj, lahko pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kranju zaradi neizpolnitve posebnega pogoja obsojenemu A. A. preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Kranju I K 23728/2014 z dne 1. 4. 2016, ki je postala pravnomočna 12. 4. 2016 in obsojenemu izreklo v tej sodbi določeno kazen devetih mesecev zapora. Obsojenca je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) .

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila zagovornica obsojenega A. A. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, obsojenemu pogojne obsodbe ne prekliče in izpolnitev obveznosti odpusti, podrejeno da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje obsojenemu A. A. preklicalo pogojno obsodbo in mu izreklo kazen devet mesecev zapora, ker je ugotovilo, da bi obsojeni že od pravnomočnosti sodbe dalje lahko namenil nek znesek na račun neizplačanih dohodkov in poiskal možnost, da oškodovancu dohodke obračuna in od njih plača davke in prispevke za socialno varnost, na osnovi česar je zaključilo, da mu za izpolnitev obveznosti iz nadaljnjega pogoja ni mar. Kljub okoliščini, da je zoper obsojenca uveden postopek osebnega stečaja, je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi obsojeni od zneska 600,00 EUR, s katerim lahko prosto razpolaga, namenil več sredstev za poplačilo obveznosti do oškodovanca.

5. Tak zaključek sodišča prve stopnje upravičeno graja pritožnica. Utemeljena je pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do okoliščine, da je bil zoper obsojenca postopek osebnega stečaja prvič uveden že dne 5.7.2016 in ne 17.3.2017, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da sodišče prve stopnje ni ustrezno razmejilo med ravnanji obsojenca pred začetkom postopka osebnega stečaja in ravnanji po začetku postopka, ampak je izhajalo iz zmotne predpostavke, da se od obsojenega pričakuje poplačilo obveznosti iz posebnega pogoja tudi v času postopka osebnega stečaja. Kot utemeljeno izpostavlja pritožnica, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo prepričljivih razlogov o tem, ali je bil obsojeni zmožen izpolniti obveznost iz posebnega pogoja, pa tega namenoma ni storil.

6. Nosilni razlog zaradi katerega je sodišče prve stopnje obsojenemu A. A. preklicalo pogojno obsodbo je v okoliščini, da je prejemal pokojnino, del katere bi lahko namenil za povrnitev škode oškodovancu. Sodišče prve stopnje je pri tem spregledalo določbo 1. točke prvega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po kateri je obsojenec lahko razpolagal le s pokojnino v višini 76% minimalne plače, saj morebitna višja pokojnina prav tako sodi v stečajno maso. Zakon določa to izjemo zaradi preživljanja stečajnega dolžnika, zato sodišče od slednjega ne more zahtevati, da del teh sredstev porabi za plačilo obveznosti, ki so mu bile naložene v posebnem pogoju oziroma mu šteti v škodo, če tega ni storil. Tako ravnanje bi lahko ogrozilo preživljanje stečajnega dolžnika, prav tako pa neutemeljeno privilegira enega stečajnega upnika nasproti ostalim. Bistvo uvedbe postopka osebnega stečaja je, da vse premoženje, s katerim stečajni dolžnik razpolaga ob začetku stečajnega postopka, preide v stečajno maso (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP). Med trajanjem stečajnega postopka lahko plačilo v breme stečajne mase opravi samo stečajni upravitelj na podlagi sklepa sodišča (353. člen ZFPPIPP). Po določbi 386. člena ZFPPIPP je ena od posledic uvedbe osebnega stečaja tudi omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika na način, da ne more sklepati pogodb ali opravljati pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj v nasprotnem primeru pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, nima pravnega učinka. Stečajni dolžnik tudi ne more prosto razpolagati s premoženjem, ki ga pridobi v času trajanja postopka osebnega stečaja. 389. člen ZFPPIPP določa, da v stečajno maso poleg premoženja, s katerim stečajni dolžnik razpolaga ob začetku stečajnega postopka, spadajo tudi plača in prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, pa tudi premoženje, ki ga na kakršnikoli pravni podlagi stečajni dolžnik dobi med postopkom osebnega stečaja. Upoštevajoč predstavljene predpise, je potrebno zaključiti, da obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanci v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot poseben pogoj, lahko pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj. Po zaključku stečajnega postopka pa je obsojeni, v kolikor oškodovanec v stečajnem postopku ni bil v celoti poplačan, obveznost, ki mu je bila določena v posebnem pogoju, dolžan izpolniti. Zaradi zgoraj opisanih omejitev pri razpolaganju s premoženjem in dohodki obsojenega v postopku osebnega stečaja ter varstva preživljanja obsojenega, je z vidika presoje, ali so izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, relevantno zgolj obsojenčevo ravnanje pred začetkom postopka osebnega stečaja (prim. sodbo Vrhovnega sodišče RS I Ips 44785/2013 z dne 25. 4. 2019).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer upoštevalo okoliščino, da je obsojeni v osebnem stečaju, vendar je v nasprotju z določbami ZFPPIPP pri presoji obsojenčeve zmožnosti izpolnitve posebnega pogoja zaključilo, da bi obsojenec z preostankom pokojnine, ki jo prejema lahko vsaj v pretežni meri izpolnil obveznost iz posebnega pogoja. Znesek minimalne plače predstavlja namreč znesek, ki ga obsojenec potrebuje za svoje preživljanje in nanj ni mogoče posegati z izvršbo. Pritožnica utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri presoji premoženjskih razmer obsojenca zmotno upoštevalo tudi prihodke obsojenčeve žene in hčerke. Gre namreč za obveznost, ki jo mora izpolniti obsojenec in ne njegovi ožji sorodniki.

8. Utemeljeno pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tudi glede tistega dela obveznosti iz posebnega pogoja, ki nalaga obsojencu, da oškodovancu obračuna plače in plača davke in prispevke za plače in regres. Obsojenec je izkazal, da mu tega podatka Finančna uprava RS zaradi varstva osebnih podatkov ni sporočila. Oškodovanec je v zvezi z navedeno okoliščino izpovedal, da sam ni preveril, ali sta mu bila plača in regres obračunana. Zaključek izpodbijane sodbe, da obsojenec tega dela posebnega pogoja ni izpolnil, je torej vsaj preuranjen, če ne celo zmoten, na kar utemeljeno opozarja pritožnica.

9. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je pritožba obsojenčeve zagovornice utemeljena, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP).

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju določil ZFPPIPP (zlasti drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP) najprej ugotoviti, kdaj so za obsojenega nastopile posledice začetka postopka osebnega stečaja, nato pa bo moralo upoštevaje okoliščine in dejstva, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče v tem sklepu oceniti, kakšne so bile zmožnosti obsojenca poravnati obveznosti iz posebnega pogoja v času od pravnomočnosti sodbe do uvedbe postopka osebnega stečaja. Ugotoviti bo tudi moralo, v kakšni fazi je sedaj postopek osebnega stečaja. Šele po tako dopolnjenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje sprejeti odločitev skladno z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP, torej presoditi, ali so izpolnjeni pogoji, da se obsojenemu iz razloga, ker posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi ni izpolnil, prekliče pogojna obsodba. Pri tem se bo moralo omejiti izključno na preizkus obsojenčevega ravnanja v času, ko zoper njega ni tekel postopek osebnega stečaja.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 506, 506/4
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 224, 224/2, 353, 386, 389, 389/1, 389/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.03.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1NzUw