Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 201cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTY=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSRS Sodba I Ips 33119/201329.11.2018V opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije ni konkretiziran obsojenčev preslepitveni namen.kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - preslepitveni namen
VSM Sklep II Kp 26960/201614.02.2019Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ko je dne 6. 3. 2018 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti obdolženčevega zagovornika, kar je storilo v posledici napačne ugotovitve, da je bil zagovornik na glavni obravnavi dne 25. 1. 2018 s strani sodišča prve stopnje obveščen, da bo sodišče glavno obravnavo nadaljevalo z narokom dne 6. 3. 2018.

Če osebe, katere navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, na glavni obravnavi niso prisotne, je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar velja tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, pa ta ni bil ali pa ni bil v redu povabljen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - vabilo na glavno obravnavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - nasprotje v izreku sodbe
VSM Sodba II Kp 3106/201618.04.2019Za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije ne zadostuje, da se je dolžnik zavezal izpolniti obveznost, pa do tega ob dospelosti ni prišlo. Zaveza k izpolnitvi obveznosti je namreč element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, sama pogodbena zaveza pa sama po sebi tudi še ne predstavlja uresničitev zakonskega znaka preslepitve.poslovna goljufija - oprostilna sodba - bistvene kršitve določb zkp - zakonski znaki kaznivega dejanja - pogodbena zaveza - preslepitev - razumni dvom
Sodba I Ips 48996/2010-5314.03.2013Dejstvo, da je po izdaji sklepa o izvršbi prišlo do statusnega preoblikovanja samostojne podjetnice v enoosebno d. o. o. in prenosa premoženja nanjo, je predmet civilnopravnega razmerja in zato na obveznost obsojenca izpolniti v pogojni obsodbi naloženi pogoj nima vpliva.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - naklep - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - posebni pogoj - - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
VSRS Sodba I Ips 53865/2010-8504.06.2015Obramba ni predložila dokazov, ki bi potrdili zatrjevana dejstva, da je šlo v obravnavanem primeru zgolj za navidezna poslovna razmerja, zaradi česar obsojenec ne bi mogel storiti nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, temveč kvečjemu kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zatajitve finančnih obveznosti. Odločba davčnega organa samo še dodatno potrjuje očitek iz obtožnice, da je obsojenec prejel denar za storitve, ki jih ni opravil in se s tem okoristil na račun oškodovanih družb.kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba I Ips 54965/2010-9630.01.2014Če se sodišče odloča o sojenju v nenavzočnosti, mora preizkusiti ali so podane formalne predpostavke (ali je bil pravilno povabljen, ali je svoj izostanek opravičil in ali je bil pred tem že zaslišan) in materialna predpostavka (ali je njegova navzočnost nujna).
V obravnavani zadevi je bila odločitev, da obsojenčeva navzočnost ni nujna, pravilna, obsojenec pa tudi ni bil prikrajšan pri svoji obrambi, saj je možnost sodelovati pri zaslišanju izvedenca imel, pa se ji je odpovedal.

234.a člen KZ predvideva dva izvršitvena načina storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije in sicer aktivnega, da storilec pri izvajanju posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in drugega pasivnega, da s prikrivanjem preslepi oškodovanca, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pravice obrambe - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - zaslišanje obremenilnih prič - pristranskost izvedenca - poslovna goljufija
Sodba I Ips 48294/2010-8927.02.2014Znesek premoženjske koristi oziroma škode, ki jo storilec s kaznivim dejanjem povzroči in uresniči tako imenovano privilegirano obliko kaznivega dejanja, sodi med okoliščine, ki za storilca predstavljajo ugodnejši položaj.kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - uporaba milejšega zakona - poslovna goljufija - majhna premoženjska korist - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
VSM Sodba II Kp 20665/201614.03.2018Razlogi si v precejšnji meri nasprotujejo tedaj, ko je v posledici onemogočena seznanitev z vsebino sodne odločbe in/ali, ko je za to onemogočen njen dejanski ali pravni preizkus.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija - zagovor obdolženca - prodajna pogodba - predračun - sanacija objekta
VSM Sodba II Kp 30738/201327.06.2019Povzročitev škode oškodovancem na eni strani, hkrati pa pridobitev premoženjske koristi zaradi storitve kaznivega dejanja, sta okoliščini, ki se pri kaznivem dejanju poslovne goljufije ne izključujeta in zaradi navedbe, da je bila zaradi ravnanja obdolžencev pridobljena premoženjska korist, v isti višini pa je za oškodovance nastala premoženjska škoda, opis kaznivega dejanja ni sam s seboj v nasprotju.zakonski znak kaznivega dejanja - poslovna goljufija - protipravno pridobljena premoženjska korist - goljufiv namen - direktni naklep - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine
VSC Sodba II Kp 45127/201408.09.2020Posledici kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 sta določeni alternativno in sicer kot pridobitev premoženjske koristi ali nastanek premoženjske škode za stranko ali koga drugega. Abstraktni del opisa kaznivega dejanja je sicer obtožencu očital nastanek obeh posledic, vendar kot izhaja iz nadaljnjega opisa, pridobitev premoženjske koristi ni bila konkretizirana. Že to dejstvo je samo po sebi zadostovalo, da je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, pa tudi po uradni dolžnosti iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja izpustilo očitek o tem, da si je obtoženec s predmetnim kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist.

Pri obliki kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki kot posledico določa nastanek premoženjske škode za oškodovano družbo, gre za posebni delikt, ki je določen z objektivnim pogojem kaznivosti.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - pridobitev premoženjske koristi - nastanek premoženjske škode - krivda - objektivni pogoj kaznivosti
VSM Sodba IV Kp 26980/202016.03.2021Kot obteževalnih okoliščin pa ni moč upoštevati vloženih obtožnic zoper obdolženca in ne večjega števila preiskav zoper obdolženca zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, saj bi sodišče s tem kršilo načelo nedolžnosti iz 3. člena ZKP, ki v prvem odstavku določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Povedano drugače, odprti kazenski postopki zoper obdolženca ne morejo biti obteževalna okoliščina pri izreku kazni.poslovna goljufija - izrek kazni - odmera kazni - finančna stiska - povrnitev škode - domneva nedolžnosti - obteževalne okoliščine
VSL Sodba II Cp 1014/202019.08.2020V tej zadevi gre za odškodninsko deliktno odgovornost. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo odgovornost tožene stranke na kaznivo dejanje (131. člen OZ). Zmotno je zapisalo, da je pravna podlaga 243. člen OZ in da gre za poslovno odškodninsko odgovornost.

Akitvna legitimacija tožeče stranke izhaja iz notarskega zapisa, ki je povzel pogodbo o delitvi in prevzemu terjatve. Tožena stranka pa je bila s kazensko sodbo pravnomočno obsojena za pomoč pri poslovni goljufiji, da je izročila avtomobil, ki je bil prodan še pred sklenitvijo leasing pogodbe tretji osebi.

Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni izvedla ustreznih ukrepov za zmanjševanje škode.

Tožeča stranka ne more odgovarjati za ravnanja oziroma opustitve pravnih prednikov v pomenu 243. člena OZ. OZ ne pozna objektivne odgovornosti za možne opustitve pravnih prednikov, ki bi pripeljala do znižanja odškodnine po 243. členu OZ. Predvsem pa je treba...
škoda, storjena s kaznivim dejanjem - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - nepogodbena odgovornost za škodo - aktivna legitimacija - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - začetek teka zastaralnega roka - zamuda dolžnika - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžnost oškodovanca za zmanjšanje škode - zmanjšanje škode - protipravnost ravnanja - poslovna goljufija
Sodba I Ips 2951/2010-16629.08.2013Obsojenec, ki je z oškodovanima družbama sklenil kupoprodajni pogodbi, v okviru katerih mu je bil material dobavljen na podlagi vsakokratnega naročila in je celotno poslovno sodelovanje potekalo v okoliščinah in ob pogojih, ki so bili definirani v prvotno sklenjeni pogodbi, je storil dve kaznivi dejanji poslovne goljufije, ne pa nadaljevani kaznivi dejanji.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - zastaranje
VSL Sklep II Kp 20483/201523.01.2018Postopek prisilne poravnave je namenjen varstvu upnikov in ne njihovemu oškodovanju. Dolžnik namreč zaradi insolventnosti ne more izpolniti vseh zapadlih terjatev, prisilna poravnava pa omogoči, da so upniki obravnavani enako in se na ta način prepreči morebitno privilegirano obravnavanje posameznega ali več posameznih upnikov ter s tem istočasno prikrajšanje ostalih upnikov. Ker je sporni račun zapadel v plačilo po začetku postopka prisilne poravnave, nikoli ne bo poravnan v celoti, temveč bo po določilih ZFPPIPP (po večinski volji upnikov) poplačan le v znesku, ki ustreza sprejeti prisilni poravnavi.

Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP izrecno določa, da lahko subjekt ne glede na (in)solventnost prevzema obveznosti, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Po 3. točki drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP so takšne obveznosti tudi tiste, ki so namenjene tekoči dobavi blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe.
postopek prisilne poravnave - prisilna poravnava - prevzem obveznosti - redno poslovanje družbe - insolventnost - varstvo upnikov - enako obravnavanje upnikov - poslovna goljufija
VSRS Sodba I Ips 5567/201411.10.2018Opis kaznivega dejanja predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja, kot ga zatrjuje obtožni akt in mora biti konkretiziran do te mere, da po eni strani omogoča (sodišču) pravno vrednotenje obdolženčevega ravnanja in sklepanje o obstoju ali o neobstoju kaznivega dejanja, po drugi strani pa mora tudi omogočiti, da obdolženec lahko uspešno uresničuje svojo obrambo. Opis dejanja, v katerem je točno in določno navedeno, za kateri predmet (avto) je šlo, z navedbo znamke, številke šasije in cene, priprava pogodbe in zaveza o izročitvi navedenega vozila konkretizira preslepitev oškodovanca s prikazovanjem da bodo obveznosti izpolnjene.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - komisijska prodaja avtomobila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
VSL Sodba II Kp 80485/201010.04.2019Opis izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, mora navajati konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče določeno sklepati, da so bila storilčeva aktivna ravnanja ob sklenitvi posla ali tekom njegovega izvajanja, prazna in neresnična (lažna), zamolčanje oz. prikrivanje kot opustitveno ravnanje pa izvršeno v takih okoliščinah, da se je storilec zaradi njih zavedal, da pogodbeni stranki kljub pogodbeni zavezi ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti.

Preslepitveno ravnanje, kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja, ni ustrezno konkretizirano, saj omogoča več različnih razlag.

Da bi opis obravnavanega kaznivega dejanja zadostil zahtevi po konkretizaciji znaka preslepitve v smislu izvršitvenega ravnanja, bi moral vsebovati najmanj sintezo analize dejanskih okoliščin, kakršno je v pritožbi predstavila državna tožilka, saj se nanaša na prilive in odlive družbe na dveh transakcijskih računih, izvršbe...
poslovna goljufija - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - preslepitev - preslepitveni namen - oprostilna sodba - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
VSK Sklep II Kp 3360/201605.05.2017Obtožba obdolžencu v drugi alineji očita, da si je pridobil protipravno korist v višini 793,62 EUR, kar ustreza pravni opredelitvi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Dejstvo, da je oškodovanec s strani portala Booking.com prejel 205,00 EUR odškodnine in da je zato njegova škoda nižja od zneska protipravne premoženjske koristi, pa na pravno opredelitev kaznivega dejanja, kot pritožba utemeljeno navaja, ne vpliva.poslovna goljufija - protipravna premoženjska korist - majhna premoženjska korist - pravna kvalifikacija - škoda - utemeljen sum - goljufiv namen - ugovor zoper obtožbo
VSRS Sodba I Ips 4680/201630.05.2019Bistvo teorije o realizaciji je, da je bila pogodba sklenjena, četudi ne na predpisan način. Z izpolnitvijo pogodbe, njeno realizacijo, je razmerje med strankama stabilizirano, dosežen pa je tudi namen obvezno predpisane pogodbene oblike – varstvo strank pred nepremišljenostjo pri sklepanju pogodb. Na takšen način pogodba, kljub pomanjkanju obvezne pisne oblike, konvalidira in ostane v veljavi.

Kaznivo dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti na dva alternativno določena izvršitvena načina in sicer s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Oba izvršitvena načina tega kaznivega dejanja se med seboj dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine in prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - alternativna dispozicija - preslepitveni namen - najemno razmerje - trajanje najemne pogodbe - najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov
VSL Sodba II Kp 44042/201720.08.2020Sojenje zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki spada med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, je šteti za nujno na podlagi 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS v zvezi z določbo 143.c člena ZKP. Roki v nujnih zadevah pa so tekli ves čas trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - nujna zadeva - tek rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja kazenskega pregona - zadržanje teka roka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
VSM Sodba II Kp 10605/201824.09.2020Pritožba ima prav, ko opozarja, da v opisu dejanja navedene obljube obdolženca oškodovancu glede poplačila terjatev, po sprejeti sodni praksi, ne konkretizirajo zakonskega znaka preslepitve po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ker je ta mogoča samo v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedeno pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo in kasnejša izterjava in izmikanje le-temu, pa ne pomeni izvrševanja kaznivega dejanja v okviru zakonskega znaka "med izvrševanjem posla".poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - civilnopravno razmerje - obljuba plačila - kršitev kazenskega zakona

Izberi vse|Izvozi izbrane