<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep IV Cpg 63/2007
ECLI:SI:VSLJ:2007:IV.CPG.63.2007

Evidenčna številka:VSL0007464
Datum odločbe:21.09.2007
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja

Jedro

Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.

 

Izrek

s k l e n i l o :

Izpodbijani sklep registrskega sodišča se spremeni tako, da se glasi:

„Pritožba Republike Slovenije proti sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2007/01017-7 z dne 12.3.2007 se zavrže“.

 

Obrazložitev

Registrsko sodišče je pritožbo Republike Slovenije zoper sklep opr. št. Srg 2007/01017 z dne 12.3.2007 zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi je navedlo, da je beseda craft sicer res angleška beseda s pomenom, kot ga je navedel pritožnik (spretnost, ročnost, obrt ...). Ker pa beseda Dentacraft po oceni registrskega sodišča nima nobenega prepoznavnega pomena v angleškem ali kateremkoli sodišču znanem tujem jeziku, ustreza pa definiciji fantazijskega poimenovanja v smislu tretje alineje 3. odstavka 20. člena ZGD-1, je potrdilo sklep sodne referentke o vpisu družbe z omenjeno firmo v sodni register.

Proti temu sklepu se je ponovno pritožila Republika Slovenija – Ministrstvo za kulturo in uveljavljala pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi ter zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba proti sklepu registrskega sodišča opr. št. Srg 2007/0107-7 z dne 12.3.2007 ni dovoljena.

1. O pravnem interesu Republike Slovenije:

Udeleženci v registrskem postopku so organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (2. odstavek 17. člena Zakona o sodnem registru, dalje ZSReg). Pravni interes temelji Republika Slovenija na 4. in 26. členu Zakona o javni rabi slovenščine (Ur. l. RS, št. 86/2004, dalje SJRS). Za pridobitev položaja udeleženca v registrskem postopku mora biti torej dana zakonska podlaga (2. odstavek 17. člena ZSReg). Po mnenju pritožbenega sodišča je treba 4. in 26. člen ZJRS uporabiti skladno prvemu in drugemu členu ZJRS. Skladno z uvodno določbo 1. člena ZJRS je slovenski jezik uradni jezik Republike Slovenije. ZJRS pa v 2. členu (sistemska narava in vsebina zakona) določa temeljna pravila o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji.

Za odločanje v konkretnem primeru je treba uporabiti 17. člen ZJRS, ki ureja poimenovanje pravnih oseb zasebnega prava. Firma oziroma ime pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, se vpiše v sodni register oziroma drugo uradno evidenco, če je, skladno s področnimi zakoni, v slovenščini. Prevod firme oziroma imena v tuj jezik se lahko na območju Republike Slovenije uporablja samo skupaj s firmo oziroma imenom v slovenščini. Prevod pri tem zapisu ne sme biti grafično bolj poudarjen kot firma oziroma ime v slovenščini. Tudi Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco (Ur. l. RS, št. 53/2006, dalje navodilo) določa v 1. členu jezikovna merila in način, po katerih se ugotavlja jezikovna ustreznost imena oziroma firme pravne osebe zasebnega prava ali fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost (v nadaljnjem besedilu: firma oziroma ime), da se lahko vpiše v sodni register ali drugo uradni evidenco, če je v slovenščini. Izrecno je v navodilu ne glede na določbo 1. odstavka 1. člena predpisano, da se določbe tega navodila ne uporabljajo za tiste firme oziroma imena, pri katerih področni zakoni (v konkretnem primeru ZGD-1) v primeru izpolnjevanja zakonskih pogojev dopuščajo uporabo besed v tujem jeziku.

Po mnenju pritožbenega sodišča je treba vse navedene določbe ZJRS in navodila upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.

Področni zakon – ZGD-1 ureja v 1. odstavku 20. člena, da mora biti firma v slovenskem jeziku. Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku (2. odstavek 20. člena ZGD-1). Republika Slovenija bi skladno z 2. odstavkom 17. člena ZSReg imela pravni interes za udeležbo v registrskem postopku le v primeru kršitev iz 1. in 2. odstavka 20. člena ZGD-1. Njena svetovalna vloga v skladu s 5. členom navodila pri nejasnih ali spornih primerih o skladnosti predlagane firme oziroma imena s slovensko jezikovno normo (primerjaj tudi 3. člen navodila) bi bila podana le v primeru nejasnih ali spornih primerov pri uporabi 1. in 2. odstavka 20. člena ZGD-1.

V 3. odstavku 20. člena ZGD-1 je predpisana izjema, po kateri se v firmi, ne glede na 1. odstavek 20. člena ZGD-1 lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če:

- ustrezajo firmam, imenom in priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme,

- ustrezajo registriranim blagovnim in storitvenim znamkam,

- gre za domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk, ali

- gre za mrtvi jezik.

Pri firmi Dentacraft, ki je dodatna sestavina družbe z omejeno odgovornostjo skladno s 4. odstavkom 27. člena ZGD-1, je prepuščeno le presoji registrskega sodišča, ali so izpolnjeni pogoji glede jezika firme skladno 3. alineji 3. odstavka 20. člena ZGD-1. ZGD-1 je namreč kot področni zakon v 3. odstavku 20. člena uredil izjeme, za katere se po izrecni določbi 2. odstavka 1. člena navodila v zvezi s 17. členom ZJRS slednje ne uporablja.

V konkretnem primeru ni šlo za vprašanje ustreznosti fantazijskega dodatka firme predlagatelja s 3. členom navodila v zvezi s 17. členom ZJRS. Zato ni izkazan pravni interes Republike Slovenije – Ministrstva za kulturo skladno z 2. odstavkom 17. člena ZSReg in s tem za vložitev pritožbe v smislu 1. odstavka 36. člena ZSReg.

Sodišče druge stopnje je zato zavrglo pritožbo Republike Slovenije – Ministrstva za kulturo kot nedovoljeno, ker tega ni storilo registrsko sodišče pri odločanju o že vloženi pritožbi proti sklepu, izdanem po sodni referentki (1. točka 39. člena ZSReg).

 


Zveza:

ZSReg člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZJRS člen 1, 4, 17, 26, 1, 4, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy00MTA5Ng==