Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 203cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
 OdločbaDatumJedroInstitut
sodba II U 287/201321.08.2013Premoženje prosilke presega z zakonom določen premoženjski cenzus, zato dodelitev BPP ni utemeljena.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
VSL sodba II Kp 815/200910.11.2009Drži, da sta razliki med izrekom izpodbijane sodbe in obtožnico podani, vendar to še ne pomeni, da gre za zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da gre za očitni pisni pomoti, ki se ne nanašata na kako odločilno dejstvo. V zvezi z navedenim zapisom v izreku izpodbijane sodbe „zaradi delne izpolnitve obveznosti“ pa je potrebno še dodati, da se ta del zapisa nanaša na zakonsko besedilo kaznivega dejanja oziroma tako imenovani abstraktni del opisa dejanja, ki pa ni bistvena sestavina izreka sodbe.

Razlika med kaznivim dejanjem goljufije in kaznivim dejanjem poslovne goljufije je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Narava pravnih...
nerazumljiv izrek sodbe - očitna pisna pomota - poslovna goljufija
Sodba I Ips 140/200420.10.2005Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Konkretizaciji tega znaka je v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ zadoščeno z navedbo, da je obtoženec pri oškodovancu z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.

poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo
VSC sodba II Kp 48374/2010 (II Kp 174/2010)05.10.2010Obtoženi je kot podjetnik ob sklenitvi pogodbe o gradnji podpornega zidu vzel pretežni del pogodbenega zneska. Kljub možnostim z delom ni pričel in tudi ne vrnil denarja oz. zanj kupljenega materiala. Gre za preslepitev investitorja. V primeru namreč, če je obtoženec morda vendarle vedel, da oškodovanca nimata ustreznega dovoljenja, denarja prej ne bi smel vzeti oz. bi moral od pogodbe odstopiti brž, ko je za to izvedel.kaznivo dejanje zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - konkreten dejanski stan
VSM Sodba II Kp 42217/201616.04.2019Strinjati se je bilo s pritožbeno grajo opisanega obdolženčevega izvršitvenega ravnanja, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje znakov preslepitvenega ravnanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1. Ne samo zaradi spremenjenega stališča v sodni praksi, na katerega se je pritožnik po odločbi Vrhovnega sodišča II Kp 92283/2010 z dne 13. 10. 2016 upravičeno sklicuje, ampak ker niti po spremembi opisa dejanja z dne 15. 10. 2018 ni razvidno, v čem konkretno je bila predstavnica gospodarske družbe F. d.o.o. T. S. zaradi obdolženčevega ravnanja preslepljena.poslovna goljufija - preslepitev - premoženjska korist
VSM sodba I Kp 162/200619.10.2006Bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zatrjuje namreč, da je prvostopno sodišče kršilo prepoved "reformatie in peius", ko je v ponovnem sojenju dopustilo okrožnemu državnemu tožilcu modifikacijo obtožbe, ki je za obdolženca manj ugodna oziroma se je s tem obdolžencu položaj v novem sojenju poslabšal, ter da so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju, oziroma so v nasprotju z listinskimi dokazi. Pritožba pa nima prav, saj sodišče prve stopnje ni kršilo zgoraj omenjene prepovedi, razlogi sodbe pa si tudi niso v nasprotju sami s seboj niti z listinskimi dokazi. Spremenjeni opis obtožbe za obdolženca ni strožji, ampak le konkretneje opiše obdolženčevo ravnanje. Sicer pa je obdolženčev zagovornik po modifikaciji obtožbe 13.12.2005 izjavil, da ne potrebuje dodatnega roka za pripravo obrambe, ter da še vedno meni, da gre pri obdolženčevem ravnanju za tipičen gospodarski spor in ne za...poslovna goljufija - goljufiv namen - stroški
VSM sodba II Kp 61472/201302.02.2017Razumljivost izreka in razlogov sodbe.poslovna goljufija - konkretizacija zakonskega dejanskega stanu - razumljivost izreka in razlogov sodbe
VSM Sklep II Kp 41765/201614.11.2018Za poslovno goljufijo ne zadošča zgolj navajanje okoliščin in ravnanj, ki so tipična za sleherno pogodbeno razmerje, kot je v obravnavanem primeru zaveza k pravočasni in kvalitetni izpolnitvi obveznosti s strani obdolženca, temveč mora zakonski znak preslepitve biti konkretiziran z navedbo dejanskih okoliščin, ki jasno kažejo na obstoj obdolženčev zavesti, da obveznosti ne bodo izpolnjene na pogodbeno dogovorjen način.poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev
VSM Sodba II Kp 4680/201610.08.2017Kaznivo dejanje poslovne goljufije se lahko stori na dva alternativno določena izvršitvena načina, in sicer bodisi s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Tako določena izvršitvena načina se med sabo v bistvu pojmovno dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine (npr. da bo dolg poravnal), hkrati pa prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene (npr. zamolči svojo plačilno sposobnost). V obeh primerih je posledica zmotna predstava oškodovanca, da bo storilec obveznost izpolnil.poslovna goljufija - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - preslepitveni namen
VSM Sodba II Kp 22925/201625.07.2017Iz izvedenega dokaznega postopka namreč izhaja, da obtoženka ni podajala kakšnih lažnih trditev, saj je predstavnici oškodovane družbe že na prvem sestanku dne 22. 12. 2012 odkrito razkrila, katero blago je dejansko prodala naprej in jim kupnine zanj ni izročila, prav tako pa je tudi razkrila, da ima finančne težave, zaradi katerih blaga ne more plačati ter jim obljubila plačilo, ko ji bo to finančno stanje dopuščalo. V nadaljevanju sodelovanja se oškodovani družbi tudi ni izogibala, ampak se jim je tudi sama javljala, pojasnjevala finančno stanje in razloge za neplačilo. V skladu z novejšo sodno prakso namreč za zaključek, da storilec ravna s preslepitvenim namenom, da bodo obveznosti izpolnjene, ne zadostuje zgolj dejstvo, da storilec naročenega in dobavljenega blaga ne plača v dogovorjenem roku, ampak gre ob odsotnosti ostalih okoliščin zgolj za neizpolnitev civilnopravnih obveznosti.poslovna goljufija - oprostilna sodba - preslepitveni namen
VSC Sodba II Kp 54468/201307.06.2017Ker pomeni preslepiti drugega pri njemu ustvariti zmotno predstavo o določenih okoliščinah, je v konkretnem primeru že v opisu kaznivega dejanja dovolj določno opredeljeno (konkretizirano), da je obtoženka pri oškodovanki z zagotovili, da ji bo posojeni denar vrnjen v roku enega tedna, o tej odločilni okoliščini ustvarila zmotno predstavo, in jo na ta način zapeljala, da se je za posojena denarna sredstva celo zadolžila s sklenitvijo bančne posojilne pogodbe, z dobo odplačevanja 60 mesecev.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitev
VSM Sklep II Kp 28839/201816.03.2021Pri odgovoru na vprašanje, ali opis v zadostni meri konkretizira zakonski znak preslepitve je potrebno izhajati iz celotnega opisa kaznivega dejanja oziroma vseh obdolženčevih ravnanj, kot se mu očitajo v tenorju obtožbe. Bistvo očitka obdolžencu je, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije izvršil z dvema izvršitvenima načinoma, in sicer pri sklenitvi posla s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo izpolnjene (ko je kljub zadostnim sredstvam zamolčal, da računov ne bo plačal) in ob izvajanju posla s prikazovanjem, da bo obveznosti izpolnil, s tem ko je bil s strani družbe M. d.o.o. tri mesece po njegovi izdaji plačan le en račun in s tem pri oškodovancu utrjena zmota, da bodo plačani tudi drugi računi. Pri tem ni zanemarljivo, da iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je bil ta prvi račun plačan dne 11. 4. 2014, kar je po izdaji računa št. 140665 z dne 31. 3. 2014 in pred izdajo ostalih računov, ki so navedeni v tenorju obtožbe, s čimer je po oceni pritožbenega...poslovna goljufija - preslepitev - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja
VSC Sodba II Kp 47016/201009.04.2013Izvršitveno dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti tako ob sklepanju posla, kakor tudi kasneje ob njegovem izvajanju tudi s tem, da storilec poslovni stranki prikriva, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.

Narava pravnih poslov in odnosov storilcem kaznivega dejanja poslovne goljufije načeloma ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe, razen, če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Vendar je na utemeljenost očitka obtožencu o preslepitvi predstavnika oškodovane družbe tudi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene sklepalo na podlagi izvedenih personalnih in listinskih dokazov in mnenja izvedenke finančne stroke iz česar je ugotovilo, da obtoženčeva družba ob prevzemu obveznosti do obeh v predmetni zadevi oškodovanih družb, le-teh ni bila sposobna poravnati, to ugotovitev pa je povezalo z izpovedbo predstavnika oškodovane družbe o...
preslepitev - poslovna goljufija - prikrivanje dejanskih okoliščin
VSC Sklep II Kp 16749/201417.09.2019Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34).

Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
VSM Sodba II Kp 34540/201502.10.2019Pritožbeno sodišče pri tem izpostavlja še, da je bil obdolženec tisti, ki je kontaktiral z oškodovancem in je torej oškodovanec tisti, ki je zavajal z navedbami, da je plačilo izvršeno. Oškodovancu je celo zagotavljal, da mu bo takoj posredoval potrdilo o plačilu, čeprav mu je bilo, kot prokuristu dobro znano, v kakšnem finančnem stanju se nahaja družba.poslovna goljufija - dejansko stanje - preslepitveni namen
VSM Sodba II Kp 6577/201523.10.2019Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da sta obdolžena sicer poslovala transparentno in so vse okoliščine bile banki znane, pa sta kljub temu dobila kredit, banka pa je družbi izdelala ugodno oceno, pri čemer pa ni jasno na podlagi katerih podatkov jo je razvrstila v bonitetni razred A, kot to ugotavlja izvedenec, saj za takšno oceno v podatkih AJPES-a in DURS-a ni bilo nobene podlage, je pa ta ocena vplivala na celoten postopek kreditiranja.poslovna goljufija - oprostilna sodba - bančni kredit
VSC Sodba II Kp 57715/201314.04.2020Iz izreka izpodbijane sodbe izhajajo vse tiste ključne dejanske okoliščine, ki opredeljujejo preslepitveni namen zavezane družbe in ki so pri oškodovani družbi v daljšem obdobju ustvarile zmotno predstavo, da bodo pogodbene obveznosti poravnane. Iz sodbenega izreka v nasprotju s pritožbo izhaja ne le obljuba zavezane družbe o poravnavi 59-ih zapadlih in s strani zavezane družbe nezavrnjenih računov v skupni višini 39.660,66 EUR, temveč se kot dejanske okoliščine, ki se nanašajo na védenje vodstva zavezane družbe, da pogodbene zaveze (plačila računov) ne bodo izpolnjene, navajajo še take dejanske okoliščine, ki ustrezno vsebinsko opredeljujejo preslepitveni namen..

Prav tako ni mogoče sprejeti naziranja pritožbe, da v obravnavanem primeru že zaradi dinamike izpolnjevanja pogodbenih zavez zavezane družbe v času trajanja poslovnega odnosa, ko so se ves čas tolerirale zamude pri plačevanju računov in da je pri tem šlo le za poslovni riziko oškodovane...
poslovna goljufija - preslepitveni namen - konkretizacija zakonskih znakov
VSC Sodba II Kp 28793/201427.08.2021Pritožba ima sicer prav, da verižna kompenzacija ni imela nobenih pravnih učinkov, je pa na podlagi zasnovane verižne kompenzacije, ki je takrat ni podpisala le družba ... (ker še terjatev ni zapadla) bila nedvomno podlaga za obtoženčevo pričakovanje, da bo do podpisa te verižne kompenzacije in do verižnega odpusta dolga vseh strank te verižne kompenzacije prišlo, saj je imel obtoženec takrat nesporno terjatev do družbe... Slednje pa, kot pravilno zaključuje prvo sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami ne pomeni obtoženčevega preslepitvenega ravnanja ob sklenitvi posojilne pogodbe 6. 10. 2011, niti ob njenem izvajanju, saj je do storno verižne kompenzacije prišlo kasneje iz razlogov, ki, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bili na strani obtoženca, ki je pričakoval podpis verižne kompenzacije in ga je preklic verižne kompenzacije s strani družbe .... presenetil.poslovna goljufija - preslepitveni namen - verižna kompenzacija
PP 21/97 Priloga str.101.01.1997

Klasični in novi elementi pri poslovnih goljufijah
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - vdor v računalniški sistem - zloraba položaja ali pravic
Sodba I Ips 361/200402.06.2005Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.

V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo

Izberi vse|Izvozi izbrane