Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 203cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSRS Sodba I Ips 52304/201223.11.2017Po določbah ZKP mora biti dejanje že v tenorju obtožnice (2. točka drugega odstavka 269. člena ZKP) in nato v izreku sodbe (četrti odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZKP) do te mere določno opredeljeno, da je že na podlagi opisa mogoče ugotoviti, da obdolžencu očitano dejanje predstavlja uresničitev zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Takšna zahteva izhaja tudi iz načela zakonitosti. Tako tudi konkretizacija zakonskega znaka preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, saj šele to dejstvo ravnanju storilca daje jasen kazenskopravni značaj (preslepitve). Brez navedbe konkretnih dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da so izjave dolžnika prazne in neresnične (lažne) ali na prikrivanje okoliščin, ki so pomembne za izpolnitev obveznosti na strani dolžnika, življenjski primer ostaja na polju civilnopravne (nekaznive) neizpolnitve obveznosti.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
VSM Sodba II Kp 32587/201608.11.2017Vrhovno sodišče je že v zadevah I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017 in I Ips 47130/2015 z dne 27. 10. 2017 odstopilo od dosedanje razlage, da je za konkretizacijo očitka preslepitve v opisu dejanja in za obstoj poslovne goljufije zadostovala že gola zaveza in zagotavljanje oziroma zatrjevanje dolžnika, da bodo obveznosti izpolnjene, do izpolnitve obveznosti pa potem ni prišlo. Dosedanja razlaga oziroma stališče namreč v premajhni meri izostruje kriterije, ki omogočajo jasno razmejitev, ali v izreku opisano ravnanje sodi med kazensko ali civilnopravna razmerja. Ne upoštevajo namreč v zadostni meri, da morajo biti zakonski znaki v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, zaradi česar za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, ki je pomensko odprt pojem, prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno pogodbeno razmerje, ne zadošča. Taka ravnanja pogodbenih strank lahko le...poslovna goljufija - zakonski znaki goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja način izvršitve - oprostitev obtožbe - neizpolnitev obveznosti - ali je dejanje kaznivo dejanje
VSM Sklep II Kp 37106/201519.10.2017Razlika med dokazanostjo kaznivega dejanja in protispisnostjo razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi.kaznivo dejanje - očitek protispisnosti - nedokazanost - poslovna goljufija - predmet pritožbenega preizkusa - vsebina zapisnika - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznega predloga - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
VSM Sodba II Kp 5796/201617.10.2017Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje poslovne goljufije iz člena 228/I KZ-1. Ker v obravnavani zadevi izrek napadene sodbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, ki skupaj s konkretnim delom opisa predstavlja celoto, zato ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja kot izhaja iz izreka napadene sodbe zadosti konkretiziran, zato je bila obdolžencu tudi dana možnost učinkovite obrambe. Sicer pa je povedati, da z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki jih pritožnica skuša prikazati kot kršitev kazenskega zakona, ko se sklicuje na krivdo obdolženca in opozarja, da se obdolžencu goljufiv namen ne očita pri izvajanju posla, ampak pri sklenitvi posla, graja dejansko stanje, ki ga...poslovna goljufija - zakonski znaki - goljufiv namen ob sklenitvi posla - opis kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
VSRS Sodba I Ips 93283/201021.09.2017S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih lahko zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.

Navedbe v opisu dejanja, da se je obsojenec "dogovoril za obliko in pogoje poslovanja" in da je "vsakokrat obljubljal redno plačilo", ob kasnejši (delni) neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, po presoji Vrhovnega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja sicer navedeno, da je obsojenec (pri sklenitvi in izvajanju pogodb) preslepil drugega s prikazovanjem, da...
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - obljuba plačila - poslovno sodelovanje - neizpolnitev pogodbenih obveznosti
VSC Sodba II Kp 39373/201412.09.2017Obtoženka je v času inkriminiranih naročil realizirala kar 6 nakazil oškodovani družbi v skupnem znesku 3.410,00 EUR. Obtoženka se je torej tudi v inkriminiranem času držala dogovora, da ob naročilih plača višje zneske od vrednosti naročenega blaga, in čeprav so bili ti zneski v oškodovani družbi namenjeni za poravnavo preteklih obveznosti obtoženkine družbe (katerih kot rečeno dejanska višina ni bila z gotovostjo ugotovljena), gre slediti zagovoru obtoženke in zatrjevanjem obrambe, da ji pri tem z gotovostjo ni dokazano zavestno ravnanje s ciljem, da oškodovani družbi naročenega blaga ne bo plačala.kaznivo dejanje zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - preslepitev - preslepitveni namen
VSM Sodba II Kp 44630/201507.09.2017Kaznivo dejanje po prvem odstavku 228. člena KZ-1; dokazanost.poslovna goljufija - dokazanost
VSM Sklep II Kp 4903/201605.09.2017Obrambi je bilo pojasnjeno, da je bila glavna obravnava v skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZKP posneta le v delu zaključnih besed strank, za poslušanje avdio posnetka pa mora obramba predložiti osebno kvalificirano digitalno potrdilo ter sodišču sporočiti davčno številko, s katero bo zagovorniku možno dodeliti dostop do zvočnega posnetka. Navedeno je v skladu z določbo šestega odstavka 74. člena Sodnega reda, zato pritožbena izvajanja, ki sodišču prve stopnje očitajo kršitev pravice do poštenega sojenja in kršitev pravice do pritožbe, niso utemeljena.

Finančno stanje družbe H... P. S. d.o.o. je torej v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe prikazano drugače kot ga sodišče prve stopnje ugotavlja v razlogih sodbe. Gre za odločilno dejstvo, na podlagi katerega se sklepa o tem, v kakšnem finančnem stanju je bila gospodarska družba ob sklenitvi pogodbe in ali je obdolženi to finančno stanje ter njegovo perspektivo oškodovanki prikazal...
zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - snemanje glavne obravnave - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
VSL Sklep Cst 483/201729.08.2017Za zavrnitev odpusta obveznosti zaradi ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadošča že objektivno dejstvo, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in da so izpolnjene vse druge okoliščine iz te določbe. Ker ni sporno, da so izpolnjene, dolžnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri pojasnjuje, kako je prišlo do kazenske obsodbe.osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
VSL Sodba II Kp 19209/201529.08.2017Sodišče mora ob določanju tako splošnega, kot tudi posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe slednja določiti tako, da ob vseh ugotovljenih okoliščinah še vedno sledi namenu pogojne obsodbe, ki se kaže v tem, da se že z izrekom opozorilne sankcije pri obtožencu doseže, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Z določanjem dodatnega pogoja, za katerega je ugotovljeno, da ga obtoženec ne bo mogel izpolniti niti v celotni preizkusni dobi, še manj pa v krajšem roku od le-te, bi bil izničen namen pogojne obsodbe kot takšne.

Kot protipravna premoženjska korist se obravnava vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. V obravnavani zadevi pa je premoženjsko korist pridobila tedaj še obstoječa gospodarska družba in ne obtoženec sam kot fizična oseba. Sama okoliščina, da je bil obtoženec zastopnik in hkrati eden od dveh družbenikov te gospodarske družbe (ki je prenehala in je že izbrisana iz sodnega registra),...
pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - pogojna obsodba s posebnim pogojem - poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - pridobitev protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - gospodarska družba - družbenik - fizična oseba
VSM Sodba II Kp 4680/201610.08.2017Kaznivo dejanje poslovne goljufije se lahko stori na dva alternativno določena izvršitvena načina, in sicer bodisi s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Tako določena izvršitvena načina se med sabo v bistvu pojmovno dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine (npr. da bo dolg poravnal), hkrati pa prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene (npr. zamolči svojo plačilno sposobnost). V obeh primerih je posledica zmotna predstava oškodovanca, da bo storilec obveznost izpolnil.poslovna goljufija - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - preslepitveni namen
VSM Sodba II Kp 22925/201625.07.2017Iz izvedenega dokaznega postopka namreč izhaja, da obtoženka ni podajala kakšnih lažnih trditev, saj je predstavnici oškodovane družbe že na prvem sestanku dne 22. 12. 2012 odkrito razkrila, katero blago je dejansko prodala naprej in jim kupnine zanj ni izročila, prav tako pa je tudi razkrila, da ima finančne težave, zaradi katerih blaga ne more plačati ter jim obljubila plačilo, ko ji bo to finančno stanje dopuščalo. V nadaljevanju sodelovanja se oškodovani družbi tudi ni izogibala, ampak se jim je tudi sama javljala, pojasnjevala finančno stanje in razloge za neplačilo. V skladu z novejšo sodno prakso namreč za zaključek, da storilec ravna s preslepitvenim namenom, da bodo obveznosti izpolnjene, ne zadostuje zgolj dejstvo, da storilec naročenega in dobavljenega blaga ne plača v dogovorjenem roku, ampak gre ob odsotnosti ostalih okoliščin zgolj za neizpolnitev civilnopravnih obveznosti.poslovna goljufija - oprostilna sodba - preslepitveni namen
Hrvatski ljetopis za kaznene znanosti i praksu, št. 2/2017, str. 583.01.07.2017

Oblici prijevara u kaznenom zakonu

(Oblike goljufij v kazenskem zakonu)

goljufija (prevara) - kaznivo dejanje goljufije - poslovna goljufija - računalniški sistem - subvencija - državna pomoč - način storitve - storitev - opustitev - subjektivni element kaznivega dejanja - krivda - kaznovanje - statistični podatki
VSC Sodba II Kp 54468/201307.06.2017Ker pomeni preslepiti drugega pri njemu ustvariti zmotno predstavo o določenih okoliščinah, je v konkretnem primeru že v opisu kaznivega dejanja dovolj določno opredeljeno (konkretizirano), da je obtoženka pri oškodovanki z zagotovili, da ji bo posojeni denar vrnjen v roku enega tedna, o tej odločilni okoliščini ustvarila zmotno predstavo, in jo na ta način zapeljala, da se je za posojena denarna sredstva celo zadolžila s sklenitvijo bančne posojilne pogodbe, z dobo odplačevanja 60 mesecev.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitev
VSC Sklep III Kp 10281/201623.05.2017Pritrditi gre razlogom izpodbijanega sklepa, da ker iz pridobljenega dokaznega gradiva ne izhaja, da naj bi bil osumljenec v poslovnem odnosu z oškodovano družbo in jo pri sklenitvi pogodbe ali tekom izvajanja pogodbe preslepil ali ji kaj prikrival (kaj takega ne zatrjuje niti pritožnik, ampak osumljencu očita "posredno oškodovanje"), osumljenec predstavnikov oškodovane družbe, ni mogel preslepiti.poslovna goljufija
VSL Sodba II Kp 3704/201418.05.2017Postopek osebnega stečaja ne predstavlja okoliščine, ki bi izključevala določitev posebnega pogoja povrnitve škode v pogojni obsodbi. Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje za terjatve z naslova obveznosti po posebnem pogoju v pogojni obsodbi.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - pogojna obsodba - posebni pogoj - povrnitev škode - določitev posebnega pogoja - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - sprememba sodbe
VSK Sklep II Kp 3360/201605.05.2017Obtožba obdolžencu v drugi alineji očita, da si je pridobil protipravno korist v višini 793,62 EUR, kar ustreza pravni opredelitvi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Dejstvo, da je oškodovanec s strani portala Booking.com prejel 205,00 EUR odškodnine in da je zato njegova škoda nižja od zneska protipravne premoženjske koristi, pa na pravno opredelitev kaznivega dejanja, kot pritožba utemeljeno navaja, ne vpliva.poslovna goljufija - protipravna premoženjska korist - majhna premoženjska korist - pravna kvalifikacija - škoda - utemeljen sum - goljufiv namen - ugovor zoper obtožbo
VSC sodba II Kp 51109/201225.04.2017V gospodarskih družbah, med katere se uvršča tudi samostojni podjetnik, je slednji kot lastnik podjetja sicer zakoniti zastopnik družbe, lahko pa v ta namen pooblasti drugo osebo oziroma ji podeli prokuro. Po prvem odstavku 34. člena ZGD-1 se prokura lahko podeli eni ali več osebam, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 določa, da sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo. Za tak pravni posel pa v obravnavanem primeru ni šlo. Zato glede na zgoraj navedeno, ni mogoče slediti pritožnikoma, da obtoženca kot prokurista kaznivega dejanja poslovne goljufije nista mogla storiti.poslovna goljufija - prokurist
VSM sklep II Kp 361/201712.04.2017Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.poslovna goljufija - zahteva za preiskavo - nesoglasje preiskovalnega sodnika - zahteve ni vložil upravičen tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo
VSK Sodba II Kp 18565/201209.03.2017Ni pomemben predlagani dokaz z izvedencem finančno računovodske stroke, da je družba P. d.o.o. imela dovolj sredstev na razpolago za plačilo spornih terjatev obeh oškodovancev. Če bi bilo to res, bi namreč obtoženca to lahko izkazala z izpolnitvijo svoje obveznosti do obeh oškodovancev, predvsem pa njunega dejanja ne omaja bilančni prikaz stanja.

Zagovornica sodišču prve stopnje očita, da se v konkretnem opisu dejanskega stanja mešajo znaki dveh izvršitvenih oblik in sicer „ali preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali bodo mogle biti izpolnjene“. Pritožbeno sodišče v opisu dejanskega stanja kaznivega dejanja ne vidi nobenega nasprotja, ki bi zahtevalo poseg v izrečeno sodbo.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv opis - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe

Izberi vse|Izvozi izbrane