Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 203cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSL Sodba II Cp 1014/202019.08.2020V tej zadevi gre za odškodninsko deliktno odgovornost. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo odgovornost tožene stranke na kaznivo dejanje (131. člen OZ). Zmotno je zapisalo, da je pravna podlaga 243. člen OZ in da gre za poslovno odškodninsko odgovornost.

Akitvna legitimacija tožeče stranke izhaja iz notarskega zapisa, ki je povzel pogodbo o delitvi in prevzemu terjatve. Tožena stranka pa je bila s kazensko sodbo pravnomočno obsojena za pomoč pri poslovni goljufiji, da je izročila avtomobil, ki je bil prodan še pred sklenitvijo leasing pogodbe tretji osebi.

Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni izvedla ustreznih ukrepov za zmanjševanje škode.

Tožeča stranka ne more odgovarjati za ravnanja oziroma opustitve pravnih prednikov v pomenu 243. člena OZ. OZ ne pozna objektivne odgovornosti za možne opustitve pravnih prednikov, ki bi pripeljala do znižanja odškodnine po 243. členu OZ. Predvsem pa je treba...
škoda, storjena s kaznivim dejanjem - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - nepogodbena odgovornost za škodo - aktivna legitimacija - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - začetek teka zastaralnega roka - zamuda dolžnika - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžnost oškodovanca za zmanjšanje škode - zmanjšanje škode - protipravnost ravnanja - poslovna goljufija
VSC Sklep II Kp 47812/201918.08.2020Ker je izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju poslovne goljufije preslepitev drugega, bodisi si s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi s prikrivanjem, da ne bodo, oziroma ne bodo mogle biti izpolnjene, mora torej opis vsebovati konkretna dejstva in okoliščine, ki izkazujejo preslepitveni namen osumljenca pri poslovanju z oškodovancem, kar pa v konkretnem primeru niti iz zahteve za preiskavo, niti iz njene dopolnitve ne izhaja, kajti zgolj pogodbene zaveze, naročila in obljube o plačilih ter neuspešna izvršba same po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve, temveč gre pri tem za okoliščine, ki so tipične za vsa pogodbena civilnopravna razmerja. Iz obravnavanega primera, kot je bilo že pojasnjeno, pa torej izhaja zgolj očitek, da je družba S. d.o.o. tekom poslovnega razmerja poravnala le del svoje obveznosti, obljubljala pa je tudi poplačilo preostanka dolga, pa tega ni storila, takšna dejstva in okoliščine pa ne potrjujejo...poslovna goljufija - preslepitev - prikrivanje - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - opis dejanja
VSM Sodba IV Kp 37781/201607.07.2020Ovadba, ki jo poda posameznik oziroma oškodovanec, mora vsebovati opis dejanskega stanja z navedbo odločilnih dejstev in ime domnevnega storilca, če je ovaditelju znan. Izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon, je predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec. Na policiji in kasneje sodišču je, da iz takšnega opisa izlušči tista pravno relevantna dejstva, ki obsegajo bistvo določene inkriminacije (ali več njih). Drugače povedano, sodišče je tisto, ki na podlagi oškodovančeve prijave ugotovi človekovo voljno ravnanje (storitev, opustitev), ki ga je mogoče subsumirati pod bit kakšne inkriminacije kot enega od elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče v točki 25 razlogov izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da je B.P. dne 7. 4. 2016 podal prijavo tudi za obravnavano kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, zaradi česar obdolženec ni bil spoznan za krivega...kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - denarna kazen - kaznivo dejanje zatajitve - oprostitev obtožbe - ovadba kot predlog za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje predloga za delegacijo - zloraba pravic v postopku - delna ugoditev pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba kazenske sankcije
VSM Sodba II Kp 3554/201814.05.2020Iz povzetega opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile obdolženčeve navedbe o tem, da je pošten in resen poslovnež, ki ima določena denarna sredstva v tujini, lažne, niti se mu ne očita, kakršno koli drugo ravnanje oziroma zatrjevanje neresničnih dejstev ali zamolčanje relevantnih dejstev, ki bi pri predstavnici ali direktorju oškodovane družbe (že med izvajanjem posla kot se mu očita) ustvarilo zmoto o namenu obdolženca. Opisane obljube o plačilu, tudi po odobrenem popustu dolgovanega zneska, so zato povsem običajne okoliščine vsakega gospodarskega posla in pomenijo opis zgolj povsem običajnega civilnega razmerja, ki nima znakov očitanega kaznivega dejanja. Predvsem pa, kar je po presoji višjega sodišča bistveno poudariti, opisane obljube obdolženca se nanašajo na čas po zapadlosti terjatve, torej po tem, ko bi (oškodovana) družba svojo terjatev iz tega posla že lahko iztoževala pred sodiščem. Izvajanje pogodbe ali posla pri opravljanju...sprememba izpodbijane sodbe - oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilno pravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja
VSC Sodba II Kp 57715/201314.04.2020Iz izreka izpodbijane sodbe izhajajo vse tiste ključne dejanske okoliščine, ki opredeljujejo preslepitveni namen zavezane družbe in ki so pri oškodovani družbi v daljšem obdobju ustvarile zmotno predstavo, da bodo pogodbene obveznosti poravnane. Iz sodbenega izreka v nasprotju s pritožbo izhaja ne le obljuba zavezane družbe o poravnavi 59-ih zapadlih in s strani zavezane družbe nezavrnjenih računov v skupni višini 39.660,66 EUR, temveč se kot dejanske okoliščine, ki se nanašajo na védenje vodstva zavezane družbe, da pogodbene zaveze (plačila računov) ne bodo izpolnjene, navajajo še take dejanske okoliščine, ki ustrezno vsebinsko opredeljujejo preslepitveni namen..

Prav tako ni mogoče sprejeti naziranja pritožbe, da v obravnavanem primeru že zaradi dinamike izpolnjevanja pogodbenih zavez zavezane družbe v času trajanja poslovnega odnosa, ko so se ves čas tolerirale zamude pri plačevanju računov in da je pri tem šlo le za poslovni riziko oškodovane...
poslovna goljufija - preslepitveni namen - konkretizacija zakonskih znakov
Pravna praksa (PP), št. 10/2020, Priloga12.03.2020

O spremenjeni praksi pri kaznivem dejanju poslovne goljufije

poslovna goljufija - goljufija - sprememba sodne prakse - razlike med kazensko in civilno odgovornostjo - krivda
VSRS Sodba I Ips 45947/201505.03.2020Preslepitev je opisana v zagotovitvi, da bo oškodovancu, v primeru, če glavni izvajalec del ne bo sposoben plačati, opravljeno delo plačano na podlagi cesijske pogodbe, kar je pri oškodovancu sprožilo odločitev, da bo dela opravil. Opisano je torej obsojenčevo zatrjevanje po izraženih pomislekih oškodovanca, ali bo plačilo od družbe G., d. o. o., prejel in utrditev prepričanja pri oškodovancu z zatrjevanjem, da bo posel plačan na podlagi cesijske pogodbe, čeprav namena plačati že od vsega začetka ni bilo, kar pomeni preslepitev oškodovanca in je ta zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v opisu dejanja dovolj konkretiziran.

Opis dejanja za pravno osebo se sklicuje na opis dejanja za obsojenega, na dejanje, opisano pod točko 1.

Kadar gre za razmerje, da je storilec kaznivega dejanja direktor gospodarske družbe, torej vodstvena oseba in že iz opisa dejanja vodstvene osebe izhajajo znaki kaznivega...
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju
VSM Sodba II Kp 794/201605.12.2019Preslepitveni namen ni sestavni del zakonskega opisa kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 in ga potemtakem ni treba posebej konkretizirati. Ključna je preslepitev kot učinek obdolženčevega ravnanja, ki ga pri tem dejanju določata oškodovancu zamolčana (neznana) storilčeva zavest, da obveznost ne bo izpolnjena.poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - direktni naklep - premoženjskopravni zahtevek
VSM Sklep II Kp 20187/201514.11.2019Posredi je razlika med opisom, ki je pomanjkljiv, vendar z vsemi zakonskimi znaki kaznivega dejanja in opisom, v katerem posamezni ali več znakov kaznivega dejanja manjkajo. Ker je preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1 v opisu obtožnice, vložene po oškodovanki kot tožilki nedvomno navedena, bi sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko bi vloženo obtožnico predhodno vrnilo v popravo oškodovanki kot tožilki z jasno zahtevo po njeni konkretizaciji v smeri razmejitve med obdolženčevim kazenskopravno odločilnim ravnanjem in ravnanjem, značilnim za katerokoli civilnopravno razmerje.poslovna goljufija - poprava obtožnice
VSM Sodba II Kp 267/201613.11.2019Z navedbami, da sta mu zakonita zastopnika glede na predhodno poslovno sodelovanje zaupala in verjela, obdolženec pa namena plačila obveznosti ni imel, saj kljub številnim klicem, urgencam in obljubam, da bo vse poravnal, obveznosti ni poravnal, čeprav je bilo finančno in premoženjsko stanje družbe R.S.I.I. d.o.o., kot tudi samostojnega podjetnika M., s. in s. B.M., s.p. takšno, da je omogočalo poplačila, ki jih ni izvedel, saj je zavestno vodil posle na način, kot je v naveden v obtožbi in sodbi (kjer je glede na obtožbo nekoliko spremenjen), zakonski znak preslepitve ni konkretiziran. Zaveza k plačilu obveznosti je element pogodbenega razmerja, ki sama po sebi ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve. Obstajati mora namreč vedenje storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, pri čemer mora iz opisa kaznivega dejanja izhajati takšna konkretizirana dodatna okoliščina, ki kaže na kakšen način je obdolženec drugega preslepil.kršitev kazenskega zakona - ni znakov kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitveni namen - obljuba plačila - oprostitev obtožbe
VSM Sodba II Kp 6577/201523.10.2019Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da sta obdolžena sicer poslovala transparentno in so vse okoliščine bile banki znane, pa sta kljub temu dobila kredit, banka pa je družbi izdelala ugodno oceno, pri čemer pa ni jasno na podlagi katerih podatkov jo je razvrstila v bonitetni razred A, kot to ugotavlja izvedenec, saj za takšno oceno v podatkih AJPES-a in DURS-a ni bilo nobene podlage, je pa ta ocena vplivala na celoten postopek kreditiranja.poslovna goljufija - oprostilna sodba - bančni kredit
VSM Sodba II Kp 34540/201502.10.2019Pritožbeno sodišče pri tem izpostavlja še, da je bil obdolženec tisti, ki je kontaktiral z oškodovancem in je torej oškodovanec tisti, ki je zavajal z navedbami, da je plačilo izvršeno. Oškodovancu je celo zagotavljal, da mu bo takoj posredoval potrdilo o plačilu, čeprav mu je bilo, kot prokuristu dobro znano, v kakšnem finančnem stanju se nahaja družba.poslovna goljufija - dejansko stanje - preslepitveni namen
VSC Sklep II Kp 16749/201417.09.2019Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34).

Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 2/2019, str. 102.01.07.2019

Gospodarska kriminaliteta skozi čas: se premeščajo meje ali ponavlja zgodovina?

kazniva dejanja zoper gospodarstvo - motiv - pohlep - koristoljubnost - prevencija - odkrivanje kaznivih dejanj - kazenski pregon - sojenje - specializacija - poslovna goljufija - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odgovornost pravne osebe
VSM Sodba II Kp 30738/201327.06.2019Povzročitev škode oškodovancem na eni strani, hkrati pa pridobitev premoženjske koristi zaradi storitve kaznivega dejanja, sta okoliščini, ki se pri kaznivem dejanju poslovne goljufije ne izključujeta in zaradi navedbe, da je bila zaradi ravnanja obdolžencev pridobljena premoženjska korist, v isti višini pa je za oškodovance nastala premoženjska škoda, opis kaznivega dejanja ni sam s seboj v nasprotju.zakonski znak kaznivega dejanja - poslovna goljufija - protipravno pridobljena premoženjska korist - goljufiv namen - direktni naklep - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine
VSC Sodba II Kp 40046/201521.06.2019Za izrek obsodilne sodbe bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo dognati, da se je obtoženec v trenutku sklepanja posla z oškodovancem zavedal, da svojega dela obveznosti (plačila dogovorjene in naročene storitve) ne bo izpolnil, ker bo sredstva družbe uporabil za druge namene, kljub temu pa istočasno oškodovancu lažno zatrjeval, da bo storitev ob zapadlosti plačana, še zlasti ker gre za majhen znesek.poslovna goljufija - znaki kaznivega dejanja - preslepitev - oprostilna sodba
VSRS Sodba I Ips 4680/201630.05.2019Bistvo teorije o realizaciji je, da je bila pogodba sklenjena, četudi ne na predpisan način. Z izpolnitvijo pogodbe, njeno realizacijo, je razmerje med strankama stabilizirano, dosežen pa je tudi namen obvezno predpisane pogodbene oblike – varstvo strank pred nepremišljenostjo pri sklepanju pogodb. Na takšen način pogodba, kljub pomanjkanju obvezne pisne oblike, konvalidira in ostane v veljavi.

Kaznivo dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti na dva alternativno določena izvršitvena načina in sicer s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Oba izvršitvena načina tega kaznivega dejanja se med seboj dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine in prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - alternativna dispozicija - preslepitveni namen - najemno razmerje - trajanje najemne pogodbe - najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov
VSC Sklep II Kp 6143/201628.05.2019Če gre za prikrivanje takšnih okoliščin, ki bi sopogodbenika odvrnile od sklenitve posla, kar bi zamolčanje drugih obveznosti družbe, pomanjkanja sredstev za izvedbo potovanj ter blokad na transakcijskem računu, prav gotovo lahko bilo, je moč na tej podlagi sklepati tudi na morebitno preslepitveno ravnanje obtoženca.poslovna goljufija - znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zamolčanje podatkov
VSK Sodba II Kp 12594/201723.05.2019Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obtoženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, ter na podlagi take presoje izvedenih dokazov brez dvoma zaključilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.dokazna ocena - poslovna goljufija - zaporna kazen - načelo proste presoje dokazov - odmera kazni - kaznivo dejanje poslovne goljufije
VSL Sklep II Kp 43018/201821.05.2019Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne).

Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje

Izberi vse|Izvozi izbrane